Vlada prebivalcem kot davkoplačevalcem obljublja, da jim bo ostalo v denarnicah več denarja, če bodo poslanci državnega zbora sprejeli spremembe zakona o dohodnini, ki jih je pripravila. Obljublja jim, da bodo postali bogatejši in bodo imeli na voljo več denarja za trošenje. Ne pove pa, da želi davčno razbremeniti predvsem tiste, ki že imajo več kot dovolj pod palcem, da jim ni treba dvakrat premisliti, kako bodo porabili kak evro. Ob tem tudi ne gre pozabiti na opozorila fiskalnega sveta, ki ga skrbi, da bi predlagane spremembe lahko negativno vplivale na javne finance v prihodnjih desetih letih. Ta vpliv pomeni zmanjšanje proračunskih prihodkov od davkov ob povečevanju zadolževanja.
Če bo v proračunu na voljo manj denarja, bodo prihodnje vlade prisiljene krčiti odhodke za financiranje javnih storitev. Manj denarja bo tako na voljo za javno zdravstvo, za izobraževanje, za socialno varnost prebivalcev, saj bodo tuji posojilodajalci, ki zdaj velikodušno po zgodovinsko nizkih obrestnih merah ponujajo denar za zadolževanje, sposojeno hoteli imeti vrnjeno. Tako se bodo zapiranju poštnih in bančnih poslovalnic lahko pridružila zapiranje zdravstvenih domov, celo bolnišnic, krčenje oddelkov, zapiranje šol, policijskih postaj, pisarn upravnih enot, knjižnic, kulturnih ustanov ... Nekdo bo rekel, da to ne bo problem, ker bo z digitalizacijo vedno več javnih storitev na voljo na spletu in da se bo tako zmanjšala potreba po fizičnih prostorih in osebju, kar bo razbremenilo tudi državno blagajno. Toda eno je teorija, drugo je praksa, kar vse bolj prihaja na dan ob zapiranju bančnih in poštnih poslovalnic. Državna pošta in privatizirane banke so jih začele zapirati v odročnih krajih, zdaj njihovo mrežo vse bolj redčijo tudi v mestih.
Zelo velika verjetnost je, da bodo davčne spremembe, ki so dejansko zgolj bonbončki, kakršni so značilni za čas pred volitvami, ko politika skuša volivcem čim bolj ugajati, do podobnega zapiranja in krčenja pripeljale tudi v javnem sektorju. V tem primeru bodo varčevalni ukrepi, ki so jih vlade uvajale ob dosedanjih krizah, delovali precej mili. Ob zapiranju se bosta za državljane hudo skrčila nabor javnih storitev in dostop do njih, da o socialnem varstvu ne govorimo. Današnji bonbončki bodo tako postali zelo drage pilule.
Da bi premišljene davčne spremembe temeljile na realnih osnovah, bi jih bilo treba izvesti takoj po volitvah na začetku mandata. Ob današnji negotovosti to velja še bolj kot kadar koli. Visoka rast cen energentov ter zmanjšanje in ustavitev proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin v Evropi niso ravno ugoden obet za trdnejše okrevanje gospodarstva in s tem povečanje davčnih prihodkov. Slovensko gospodarstvo je kot majhno izvozno gospodarstvo del tega sistema in ta negotovost je pomemben razlog, da zdaj nikakor ni primeren čas za davčne spremembe. Pa tudi na socialne partnerje ne gre pozabiti. Razprave ob pripravi davčnih sprememb, ki jih imajo poslanci na mizi, z njimi namreč ni bilo, saj niso dobili možnosti, da bi prišli do besede.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
