Oliver Dragojević
“Ob tej priložnosti bi rad omenil človeka, ki je zaznamoval pol stoletja mojega življenja. To je moj skladatelj Zdenko Runjić, ki ga na žalost ni več med nami. Okrog mene se je nabralo ogromno dobrih ljudi, a tokrat zaradi bolezni žal ne morem biti z vami. Kot otrok sem si želel igrati in peti, a te sanje so se nekako pretrgale. Pozdravljam vse dobre ljudi, ki mi stojijo ob strani in me podpirajo v tej krizi. Zdi se mi, da bo še čas za igranje in petje, in če se stanje izboljša, bo vse v redu. Ob meni so člani moje družine in vsi tisti, ki so mi skušali olajšati to pot, predvsem vse osebje splitske onkologije. Želim si, da bi se to moje potovanje skozi življenje nadaljevalo. Uživajte, saj »ča je život vengo fantažija”.
Gibonni, Petar Grašo, Goran Karan, Mladen Badinovac
Giuliano
Za koncert ponujali do sto tisoč evrov
Tereza Kesovija
Nikoli v središču škandalov
Fausto Leali
Namakal je svoj trnek in lepo mu je bilo
Davorja
Damirja
Dina
Vesno
“Ko so nekoč nekega ribiča vprašali, zakaj ne kupi več trnkov, da bi ujel več rib, si z zaslužkom kupil še kakšno mrežo, pa potem barko, da bi ujel še več in bi drugi delali zanj, je ta odgovoril: ‘Mah, jaz le namakam svoj trnek in lepo mi je.’ To je moja filozofija. Ko pa mi je najteže, se vedno vrnem k svojemu klavirju.”
Članek je bil objavljen v reviji Obrazi.