Od tega je 43 novih "priseljenih" vrst rib, ki so uspele vzpostaviti samovzdržno populacijo, 64 vrst pa so nedavno vsaj enkrat opazili v novem okolju.
Več pozornosti so avtorji posvetili fenomenu vrst rib, ki so iz Črnega morja prišle v Sredozemsko morje, preko Gibraltarja pa prihajajo tudi ribe iz tropskega dela Atlantika. Nekatere pridejo zgolj slučajno, druge pa namerno "uvozi" človek.
Katere nove vrste rib so prisotne v Jadranskem morju?
V zadnjih treh desetletjih so v Jadranskem morju, kjer živi več kot 460 različnih vrst rib, zabeležili 46 novih. Lansko leto so na primer v Tržaškem zalivu ujeli ribo veverico (latinsko: holocentrus adscensionis) in krokodilsko iglico (latinsko: tylosurus crocodilus, hrvaško: gonič iglica).
Ta dva primerka lahko predstavljata primer vnosa tujerodne vrste prek balastne vode v tovornih ladjah, ki jih uporabljajo za obtežitev.
Bolj skrb vzbujajoči pa so agresivni osvajalci, ki rušijo dinamiko, stabilnost in ogrožajo domicilne vrste. Nekatere so lahko nevarne tudi za ljudi. Tak primer je vrsta veščec (latinsko: synanceia verrucosa), katerega vbod je lahko usoden. Do zdaj so to ribo odkrili le na skrajnem vzhodu Sredozemskega morja.
Nevarne ribe
V Jadranskem morju pa prav tako živi nekaj "zloglasnih" vrst rib. Ena taka vrsta je modropikasti roženec (latinsko: fistularia commersonnii), ki se uvršča med 100 najhujših invazivnih vrst v evropskih vodah.
Hudičeva kresnica (latinsko: pterois miles) je v Jadransko morje preko Sueškega prekopa prispela iz Rdečega morja. Ta vrsta je v 80. letih prejšnjega stoletja "pobegnila" iz akvarija na Floridi in vzdolž ameriške in karibske obale povzročila veliko smrtnost bentoških organizmov. Riba je na pogled zelo privlačna, a je njen vbod lahko zelo nevaren in boleč.
Srebrnoprogasta četverozobka, skupaj z nekaterimi drugimi vrstami rib iz Črnega morja, danes predstavlja skoraj polovico ulova pri priobalnem ribolovu na Cipru in v Turčiji. Gre za zelo nevarno ribo, saj vsebuje močan strup, ki lahko takoj po zaužitju povzroči smrt. Zato je uživanje teh rib prepovedano v vseh članicah Evropske unije.
Nedavno so bolj temeljito preučevali tudi kirnje. Ugotovili so, da so v 30 letih od juga proti severu kolonizirale Jadran. Belo kirnjo in lisasto kirnjo so prvič v Jadranskem morju opazili pred več kot 20 leti. Zdaj gre zaradi postopnega ogrevanja morja za že povsem običajno ribo v delih južnega in srednjega Jadrana.
Jadran ni več, kot je bil
"V nekaj zadnjih letih smo med raziskovanjem opazili tudi razmeroma številčno populacijo nedoraslih kirnj na obalah južnega Jadrana, pa tudi zunanjih otokov južnga in srednjega Jadrana. Prav tako pa tudi na območju severnega Jadrana, še posebej na ob zahodni obali Istre. Pred dvema ali tremi desetletji ni bilo takih primerov in so mlade kirnje v manjši meri poseljevale južni Jadran, le občasno so prodrle bolj severno," je za portal Morski.hr povedal Branko Dragičević z Inštituta za oceanografijo in ribištvo.
Podobne vzorce kažejo tudi druge toploljubne vrste, kot so jadranske barakude, papigače, pavji knezi, krtozobe kuščarice, kostorogi, morene ... Nekatere izmed teh vrst, kot so pegasta lica in mediteranske barakude, se tudi v hladnejših mesecih pojavljajo na območju zahodne obale Istre.
Dragičevič ob tem izpostavi primer skakavke, ki je doživela eksplozijo populacije v Jadranu. Nekoč je bila zelo redka le v južnem Jadranu, zdaj pa je prisotna vzdolž cele hrvaške obale in je postala zelo številčna tudi na območju Istre.
