Manj preudarno in učinkovito ko oblast razdeljuje proračunski denar na podlagi protikoronskih zakonov, ostrejši varčevalni ukrepi s privatizacijo preostanka državne srebrnine po koncu epidemije grozijo državljanom. Skrb, da v Sloveniji ta denar ni razdeljen preudarno in učinkovito, je z vsakim protikoronskim zakonom večja. Če bi protikoronsko pomoč res dobili samo tisti, ki jih je epidemija najbolj prizadela, fiskalni svet po devetih mesecih, po pripravi sedmega protikoronskega zakona, o katerem bodo danes odločali poslanci, ne bi vlade vnovič pozval, naj vendarle verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev in njihove pričakovane učinke.
Ti izračuni in utemeljitve bi morali biti osnova za pripravo vseh protikoronskih zakonov ali vsaj tistih, ki so bili sprejeti po prvem valu epidemije. Če bi vlada vsak ukrep utemeljila in pojasnila tako, kot predlaga fiskalni svet, v protikoronsko zakonodajo ne bi mogla podtikati kukavičjih jajc in z njimi določenih skupin obdarovati, določenih pa kaznovati. Pomoč bi lahko dobili le tisti, ki so zares zašli v težave zaradi epidemije. Državi na dolg rok ne bi grozila prezadolženost oziroma nestabilnost javnih financ.
Tuji posojilodajalci so zdaj še pripravljeni posojati denar po zelo ugodnih obrestnih merah, saj centralne banke še podaljšujejo ustvarjanje vedno novih zneskov svežega denarja. Ko bodo začele signalizirati, da bodo svoje stroje za tiskanje začele ustavljati, se bo začela zmanjševati tudi radodarnost posojilodajalcev. Ti se bodo kaj hitro spremenili v upnike, ki že leta natančno poznajo vire za vračanje sposojenega, to je, koliko prihrankov, katero premoženje in koliko ga imajo državljani in podjetja, katera državna srebrnina je še za privatizirati. Vse prijeme, kako izžeti navadne državljane in privatizirati vse javno, ki je kaj vredno, so po finančni krizi iz leta 2008 v sodelovanju z osovraženo evropsko trojko že dodobra preskusili na Grkih.
Po izračunih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) država svoje dolgove zmore nemoteno vračati, če njen javni dolg ne preseže 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki pomeni vrednost vsega, kar na leto ustvarijo podjetja in prebivalci države.
Slovenija ta delež kot večina članic EU in držav z evrom že krepko presega. Ni pa (še) med najbolj zadolženimi državami na območju evra in EU. A se v tej družbi lahko zelo hitro znajde, če si oblast pod krinko epidemije sposoja denar za financiranje ukrepov, ki na dolg rok niso vzdržni in tako spodjedajo stabilnost javnih financ. Države, kjer oblast proračunski denar za financiranje protikoronskih ukrepov danes porablja preudarno in učinkovito, se bodo lahko po epidemiji lažje in učinkoviteje spoprijele s spremembami v gospodarstvu in družbi nasploh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
