Kako so koroške šole pripravljene na prvi šolski dan

27.08.2021 21:21
Pedagoški delavci na osnovnih in srednjih šolah so že resno zagrizli v delo. Utrip, tudi kako je s precepljenostjo, smo preverili na treh osnovnih in eni srednji šoli v regiji
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Okoli šol bo kmalu spet živahno. Foto: Urška POLANC
Urška Polanc

Šolsko leto je pred vrati, v sredo bodo vrata odprle osnovne in srednje šole, kjer se bo pouk izvajal po modelu B. Ta predpostavlja, da se vsi učenci in dijaki izobražujejo v šoli, pri čemer še vedno veljajo nekatere omejitve. "Učenci bodo v matičnih razredih, tudi malicali bodo tam. Trudili se bomo, da začetek šolskega leta izpeljemo čim bolj varno in hkrati pedagoško pestro ter zanimivo," je povedala ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Muta Anita Ambrož, ki vodi tudi vrtec in enoto s prilagojenim programom.

V koronačasu, pravi, se je še bolj izrazil fleksibilni predmetnik, ki ga na šoli prakticirajo že dlje časa. "Imeli smo blok ure, kar pomeni, da v razred ni vsako uro prihajal drug učitelj. Ne le, da je bila zaščita na tak način večja, saj otroci niso menjali toliko učiteljev, tudi načini dela pri takih urah so drugačni. Učenci so bolj aktivni, bolj raziskujejo, več časa imajo za ponavljanje snovi. Sledimo trendom sodobnega poučevanja. Korona tako ni bila samo slaba, ampak smo jo izkoristili celo za izboljšanje pedagoškega dela v korist otrok."

Pred začetkom novega šolskega leta, ki bo že tretje zapored zaznamovano s covidom-19, nima slabih občutkov. "Otroci se navadijo. Na umivanje rok, razkuževanje, razdaljo, maske ... Zdi se mi, da smo odrasli tisti, ki zapletamo in se preveč osredotočamo na strahove. Če se nečesa lotimo z dobro voljo in veseljem ter rečemo, da skupaj zmoremo, je čisto drugače. Otroci so izjemno radi v šoli in, verjemite, naredili bodo vse, da pouk ne bi potekal na daljavo," pravi Ambroževa.

Na Muti se mora testirati manj kot tretjina zaposlenih, ostali so polno cepljeni ali pa so virus v zadnjega pol leta že preboleli. "Veliko, ki se jih testira, pa je že prejelo tudi prvi odmerek cepiva, nekateri že dva, a od drugega še ni preteklo dovolj časa. Tako kot otroci tudi zaposleni začetek šolskega leta čakamo z iskrico v očeh. Do sedaj smo vse skupaj premagovali dobro. Ponosna sem na zaposlene. Veliko mi pomeni, da težave jemljejo kot izziv. Otroci to čutijo," je še dodala ravnateljica.

Fleksibilnost je nujna

Poln optimizma se proti novemu šolskemu letu ozira tudi ravnatelj OŠ Šentjanž pri Dravogradu Marko Havle. "Trudili se bomo, da poleg obveznega izvedemo tudi razširjeni program. Bo pa treba biti pozoren pri oblikovanju učnih skupin. V učni proces bomo vključili čim več pouka v naravi, stremeli bomo k dvigu digitalnih kompetenc učiteljev in učencev," je dejal Havle in zagotovil, da so, čeprav si tega ne želi, pripravljeni tudi na pouk na daljavo. "Nič nas ne more presenetiti, v teh časih moramo biti fleksibilni. Za zdaj pa načrtujemo vse. Tudi ekskurzije in šole v naravi."

Havle je funkcijo ravnatelja nastopil pred lanskim šolskim letom. "Težko bi rekel, da bo letos lažje. Veliko je razmišljanja, usklajevanja, iskanja novih poti. Letos nam največji izziv predstavlja izvedba razširjenega programa, ki je bil lani okrnjen."

Tudi v Šentjanžu se je veliko učiteljev že cepilo. Večina takoj marca, ko so bili na prednostnem seznamu, nekateri tudi kasneje. "Seveda so takšni, ki se še vedno hodijo testirat. Imajo svoje razloge. Tukaj kot ravnatelj ne morem in si niti ne želim vplivati. Vsak naj presodi po svoje. Je pa res, da vsi zaposleni, cepljeni in necepljeni, odgovorno upoštevajo ukrepe. Vesel sem, da lani na šoli nismo imeli nobenega izbruha," je še dodal Havle.

Da bodo nadaljevali, kjer so junija končali, pa je povedal radeljski ravnatelj Damjan Osrajnik. Na šoli, pravi, vlada pozitivna klima, strahov ni čutiti. "Se pa zavedamo, da je virus tukaj in da obstaja nevarnost, da se razširi tudi med šolsko populacijo. Okoli ukrepov ni bilo nikoli kakšnih dilem, saj se vsi zavedamo, da delamo v javni šoli. Zadovoljen sem tudi, da se jih je veliko cepilo. Skupaj s prebolelimi predstavljamo kar lepo število," je dejal Osrajnik, ki bo letos sprejel 37 prvošolcev na matični šoli in dodatnih 15 na dveh podružnicah v Vuhredu in na Remšniku.

Da bi le ostali v šolah

Da je skupaj z vsemi zaposlenimi pripravljena, je zagotovila tudi Ivanka Stopar, ravnateljica Srednje šole Ravne, ki pravi, da novo šolsko leto ne bo prineslo kakšnih revolucionarnih novosti. "Držali se bomo mehurčkov, dijakov ne bomo mešali. Nekaj težav bo pri strokovnih predmetih, kjer imajo dijaki vaje. Vsaka skupina, ki bo v laboratoriju, bo morala za seboj počistiti, razkužiti," pravi Stoparjeva in meni, da bo letos lažje kot lani.

"Zaposleni so navajeni. Lani smo se na silo in na hitro usposobili za drugačen način dela. Letos te veščine že imamo, vemo, kako se stvarem streže. Še vseeno pa nič ne more nadomestiti osebnega stika, zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ne bo pouka na daljavo. Glede na to, da generalnih zapiranj naj ne bi bilo, bomo skušali obvarovati svoj teritorij."

Na ravenski srednji šoli so lani med dijaki imeli samo dve okužbi in nobenega prenosa. "Upam, da ta val ne bo pokazal drugačnega obraza. Je pa glavnina zaposlenih cepljena. Nekateri se niso cepili zaradi zdravstvenih razlogov, nekateri imajo predsodke. Približno četrtina se jih bo morala enkrat tedensko testirati. Se pa seveda že vsi skupaj, tako zaposleni kot dijaki, veselimo novega šolskega leta. Saj veste, malo se bomo imeli lepo, malo se bomo kregali, malo se bomo učili. Da bi le ostali v šolah," se nasmehne Stoparjeva, ki je konec preteklega dela prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja odraslih.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta