Tudi v lanskem šolskem letu, in nič drugače ne bo v prihajajočem, je največ dijakov in študentov, ki imajo štipendijo, to dobilo od države. Statistika štipendiranja v Sloveniji se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Okoli 79 odstotkov štipendij mladim dodeli država. Seveda teh štipendij ne more dobiti vsak, ampak le tisti iz socialno šibkejših družin. Zneski so zelo različni, znašajo od 35 pa vse do 194 evrov, odvisno tudi od tega, ali štipendijo prejema dijak ali študent. Nekateri dobijo tudi več, če so upravičeni še do dodatka za uspeh ali bivanje.
Potem so tu še Zoisove štipendije za najbolj uspešne, z izjemnimi dosežki, ki v štipendijskem kolaču zajemajo okoli 15 odstotkov dodeljenih štipendij, in kadrovske štipendije, teh je šest odstotkov. V preostalem deležu so vse druge štipendije, med katere sodijo tudi tiste za deficitarne poklice in štipendije Ad futura, ki so namenjene za študij v tujini. Kar zadeva višino vseh teh štipendij, je vrstni red obrnjen. Najvišje so nazadnje omenjene, znašajo lahko tudi do 15 tisoč evrov letno, saj so namenjene delnemu plačilu šolnine v tujini.
Kadrovske štipendije so občutno nižje, a še vedno bistveno višje od državnih. Odvisno od podjetja, to ima namreč povsem proste roke pri določanju zneska kadrovske štipendije ter pri postavljanju pogojev in obveznosti štipendistu. V povprečju te štipendije za dijake znašajo okoli 300 evrov na mesec, za študente pa 400. A navkljub temu v mnogih podjetjih, kjer že desetletja prav s štipendiranjem rešujejo pomanjkanje kadra na trgu dela, zdaj ugotavljajo, da je razpisanih štipendij veliko več, kot je kandidatov. Verjetno tudi zaradi zavezujočih pogodb, ki jih morajo podpisati njihovi štipendisti. Da bi se odločili za določene poklice, mnogih ne prepriča niti takojšnja zaposlitev po zaključku izobraževanja. Seveda še tako obvezujoča pogodba ni dolgoročna garancija, da bo štipendist ostal v podjetju, ki ga je pomagalo šolati.
Danes zamenjava službe, tudi poklica, ni nič neobičajnega. Tudi iskanje boljše službe ali plače v tujini ne. Migracij delavcev je vse več. Tako bogate države, kjer šolstvo ni javno in brezplačno, ubirajo povsem drugo pot. Že njihove univerze privabljajo mlade iz celega sveta. Selekcija je neusmiljena, a izbrancem so pripravljeni dati veliko. Finančno pomoč, ki jo lahko imenujemo tudi štipendija, tako za šolnino kot za bivanje. Ta na najbolj prestižnih univerzah znaša tudi več deset tisoč evrov na leto. Tudi brez obvez in zavezujočih pogodb. Že v času študija ponujajo dobre službe in računajo, da bo to marsikoga prepričalo in bo ostal. Tako na bolj prefinjen način poberejo in si izšolajo najboljše izmed najboljših.
