Slovenija je postavljena pred suho dejstvo. Italija in Hrvaška bosta v Jadranskem morju januarja razglasili izključni gospodarski coni. Seveda imata do tega pravico. A težava je, da Hrvaška z naslednicami rajnke SFRJ, Slovenijo, Bosno in Hercegovino in Črno goro, nima urejene morske meje. No, s Slovenijo jo ima, vendar tega ne priznava.
Arbitražno razsodbo o meji kot da edina na svetu priznava Slovenija. Toda tako je samo na videz. Na sobotnem srečanju v Trstu, kamor je italijanski zunanji minister Luigi Di Maio poleg hrvaškega kolega Gordana Grlića Radmana vljudnostno povabil še šefa slovenske diplomacije Anžeta Logarja, se je to izkazalo. Državna sekretarka v hrvaškem zunanjem ministrstvu Andrea Metelko Zgombić je dejala, naj razglasitev hrvaške cone tistih v Sloveniji, ki arbitražo podpirajo, ne skrbi. Ni pozabila dodati, da je Hrvaška ne priznava. Izkaže se, da so v Zagrebu arbitražno razsodbo pozorno brali. Po njej namreč Slovenija ne more razglasiti svojih morskih con. Še več. Cerarjeva vlada je pred dvema letoma potopila razglasitev slovenskega epikontinentalnega pasu, ki ga je leta 2013 Italija celo vzela na znanje, in posledično svojo zaščitno ekološko cono na morju.
Da ji ja kdo ne bi očital, da arbitraže ne sprejema. Slovenija z razglasitvijo izključnih gospodarskih con po Italiji in Hrvaški nič ne izgublja, ker je to sama rada izgubila že prej. Hrvati se torej tu z arbitražo strinjajo. Hrvaški diplomatski princip, da si z jedilnika vzameš, kar ti paše, pa poznamo že od Sopsa, LB v Zagrebu, Neka ... Očitno je na vrsti meni arbitraže, kjer jim paše vse, le meja v Piranskem zalivu ne. Pa bi vsaj to morali od njih zahtevati, kajne?
Ampak pustimo Hrvate. Zanimiva je tudi Logarjeva pozicija. Da je bil povabljen v Trst, razglaša kot uspeh. Češ, Slovenija je v vključena v skupno upravljanje s polzaprtim Jadranskim morjem. Prav. Toda vse to, kako z njim ekološko upravljati, kako poteka plovba, celo kakšni so ribolovni režimi, je dogovorjeno in znano. Pri vsem tem Slovenija sodeluje že od prej. Novo bi bilo, če bi se Slovenija dogovorila za ribolovne kvote v obeh novih conah. Ampak o tem odloča Evropska komisija v Bruslju. Zato je bil Logarjev izlet v Trst prej predstava za notranjo politiko. Lepo, da je izključeni smel zraven, čeprav bolj kot statist. Tržaška trilaterala ima še kakšno lepotno napako. Recimo: ministri so skupno izjavo sprejeli, ne pa podpisali. In se bodo eksperti srečali šele sredi januarja. Po navadi je obratno. Tudi v odbor za zunanje zadeve Logar izjave še ni mogel prinesti.
Ampak, če pogledamo opozicijo ... SD predlaga konferenco vseh jadranskih držav. Pa saj je takšna konferenca že bila. Slovenski diplomati so jo predlagali leta 2003. V Portorož so tedaj prišli vsi ministri za okolje držav ob Jadranu. Čemu služi tak predlog brez zgodovinskega spomina, če ne prav tako notranjepolitičnemu ribolovu volilnih točk?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
