Kulturna ustava za prihodnjih osem let

Kot kaže, bomo po petih letih odsotnosti kulturne ustave - nacionalnega programa za kulturo (NPK) - končno ta strateški dokument dobili. Vlada je decembra lani besedilo predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029 poslala v obravnavo državnemu zboru po rednem postopku, 22. februarja so sprejeli zadnji predlog resolucije o NPK 2022-2029 s 46 glasovi za in 37 proti.

Gre za pomemben strateški dokument, ki so ga skozi čas ministrske garniture bolj ali manj uspešno snovale - od prvega predloga Rudija Šeliga 1994. in prvega sprejetega NPK pod vodstvom ministrice Andreje Rihter do še dveh realiziranih: 2008-2011 in 2014-2017.

Sprejetje resolucije o NPK zagotavlja ministrstvu za kulturo podlago za predlaganje zakonskih sprememb (npr. podaljšanja veljavnosti zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi po letu 2027) in sprejetje drugih pravnih aktov, ki zadevajo področje kulture. V najsplošnejšem gre za načrtovanje in operativno izvajanje vsakoletnih programskih in projektnih razpisov na področju umetnosti, programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, določitev prioritet na področju vlaganja v javno kulturno infrastrukturo, večje povezovanje z drugimi resorji in krepitev mednarodne prepoznavnosti slovenske kulture v svetu.

Kot smelo izjavljajo avtorji novega NPK na ministrstvu, "predstavlja resolucija o NPK 2022-2029 strategijo kulturne politike za obdobje osmih let, v nasprotju z dosedanjimi štiriletnimi programi, ki so v praksi delovali bolj kot akcijski načrti in se niso posvetili vidiku celote".

Kot so zapisali na spletni strani ministrstva za kulturo, po izteku zadnje veljavne resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 predhodnim ministrom za kulturo ni uspelo pridobiti soglasja širše javnosti oziroma pripraviti dokumenta za sprejetje na vladi. Priprava resolucije o NPK 2018-2025 je bila zaradi nenaklonjenih odzivov javnosti ustavljena v medresorskem usklajevanju.

95 odstotkov Pozničevega predloga

Novi predlog nacionalnega programa za kulturo so začeli pripravljati leta 2019 v času ministra Zorana Pozniča in je bil 16. marca 2020 predan sedanjemu ministru za kulturo Vasku Simonitiju kot interni akt v okviru primopredaje. Zaradi nekaterih ključnih novih dejstev, predvsem upoštevanja posledic pandemije covida-19 na kulturni sektor, rekordnega zvišanja proračunov ministrstva za kulturo v letih 2021 in 2022, uveljavitve zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi v proračunih ministrstva za kulturo, zagotovitve dodatnih sredstev za kulturni sektor v okviru načrta za okrevanje in odpornost, upoštevanja pripomb strokovnih služb ministrstva za kulturo, usklajevanja predloga z veljavnimi pravnimi podlagami in drugimi resorji kakor tudi zaradi vključevanja pripomb v okviru javne obravnave je bil prvotni predlog vsebinsko predelan. A viri okrog prejšnjega ministra za kulturo pravijo, da naj bi bilo kar 95 odstotkov "Pozničevega predloga" v aktualni resoluciji NPK.

V času nekdanjega kulturnega ministra Zorana Pozniča, ki je bil na tem mestu v času kratke vlade Marjana Šarca, je bil NPK nared in tik pred sprejetjem. Samo en teden je manjkal, pa bi bil NPK sprejet. A zgodil se je odstop Šarčeve vlade in gradivo je obtičalo v predalu. Očitno pa Janševa garnitura na ministrstvu za kulturo ni šla NPK delat na novo. Odbor za kulturo se je na NPK odzval s političnimi stališči, Simonitija pač niso hoteli podpreti na noben način, čeprav so vedeli tudi v SD, da gre v večini za dokument, ki ga je pripravila ekipa Šarčeve vlade. Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski je bila aktualni resoluciji NPK naklonjena. Pol leta primerjalnih raziskav so vložili v tisti predlog z vsemi velikimi partnerji od Asociacije do različnih združenj, tako da je bil tisti predlog, ki bo zdaj verjetno udejanjen, skupek raznovrstnih mnenj po načelu povezati toliko in toliko ljudi. Glavne usmeritve so dane in po vseh teh letih je NPK resnično potreben. Če pride na oblast leva opcija in prevzame ministrstvo za kulturo, domnevno naj bi bil položaj v razrezu Levice, potem se bo verjetno vnovič zavleklo za leto ali dve, ker bodo hoteli narediti vse na novo. Edino, kar je dodano, je nekaj stavkov o pandemiji covida-19, bistvo pa je nedotaknjeno.

Takole so aktualno resolucijo ocenili na ministrstvu: "Dejstvo, da je pozitivno mnenje na predlog dokumenta podal Nacionalni svet za kulturo, da je na osnutek v okviru javne obravnave prispelo 38 odzivov, ki so skoraj vsi pohvalili pripravo strateških usmeritev kulturne politike, in da je bil dokument potrjen tudi na 107. seji vlade Republike Slovenije 17. decembra 2021, kaže na to, da ima resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029 širši javni konsenz, ki ga v preteklih letih ni bilo mogoče doseči. Zdaj je to s 46 glasovi za in 37 proti potrdil še državni zbor." Resolucija po presoji ministrstva ne prinaša prelomnih sistemskih novosti, temveč poskuša smiselno in konstruktivno nadgraditi tiste strukturne rešitve, ki so se že pokazale za uspešne in pozitivne, pomembno pa je, da pri tem upošteva posledice, ki jih je kulturno-kreativnemu sektorju povzročila pandemija.

Kritike Asociacije in Glose

V javni razpravi lani so bile kritike kulturnikov NPK predvsem na račun njegove zaprašenosti in ohlapnosti, presplošnosti. V Sindikatu kulture in narave Slovenije - Glosa so že v uvodu predloga NPK naleteli na "nedopustno strankarsko - ideološko propagando, ki želi zanikati sedem desetletij narodove kulture ter nas vrniti v zatohlost 19. stoletja, v razmerja gospodarjev in hlapcev, kulturo laži, strahu in sprenevedanja". Med drugim v Glosi ostro nasprotujejo "postulatom o fleksibilnem sistemu financiranja kulture; spreminjanju predpisov, ki zavirajo fleksibilnejše delo javnih zavodov; združevanju javnih zavodov; prenovi meril za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik ter meril in kriterijev za zasedbo delovnih mest priznanih ustvarjalcev". V Glosi ocenjujejo tudi, da bi bilo treba osnutek NPK zavrniti po načelu "rajši nič kot zanič". Menijo namreč, da ga je mogoče razumeti "kot paravan kulturne revolucije, zaradi česar bo razvoj za kakšno desetletje zastal". V njem je po zapisu sindikata "mogoče zaslutiti napoved kulturnega boja, predrugačenje narodne kulture in spodbujanje nacionalizma ter težnje po podržavljanju ključnih institucij, da nam bodo vsilile enoumje". Te kritike so malce na pamet, če primerjamo predlog NPK iz Pozničeve garniture in Simonitijev predlog. Zelo malo je spremenjenega v bistvu.

Strateški cilji NPK 2022-2029

Glavni strateški cilji resolucije NPK za obdobje 2022-2029 so med drugim: okrepiti vlogo kulture kot povezovalne in združevalne sile v javnem življenju, še posebej pri oblikovanju slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike; zagotavljati kulturni pluralizem, svobodo izražanja in enake možnosti za ustvarjanje; skrbeti za slovenski jezik ter okrepiti vlogo in pomen slovenskega jezika znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora in v mednarodnem okolju, vključno s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu; skrbeti za ohranjanje in razvijanje kulturne identitete narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti, skrbeti za pripadnice in pripadnike etničnih skupin in ranljivih skupin; spodbuditi medresorsko povezovanje kulture; zagotoviti vzpostavitev vzdržnega, učinkovitega in transparentnega sistema financiranja kulture; upoštevati trenutno situacijo in razvojne perspektive na področju kulturnega sektorja ter vzpostaviti pogoje za njegovo prilagodljivost na spremembe in razvoj z zmanjševanjem administrativnih ovir, izobraževanjem in usposabljanjem; pospešiti digitalizacijo; zagotoviti posodobitev in izgradnjo nujno potrebne javne kulturne infrastrukture; zaščititi in promovirati slovensko kulturno dediščino, poudarjanja kulturne vzgoje kot vseživljenjskega učenja in razvijanja ljubiteljske kulture; decentralizirati slovenski kulturni prostor in povečati dostopnost kulture na celotnem ozemlju Republike Slovenije in širše znotraj enotnega slovenskega kulturnega prostora; okrepiti navzočnost kulturnih vsebin v medijih in vzpodbuditi refleksijo o kulturnih dosežkih doma in v tujini; okrepiti mednarodno promocijo slovenske kulture.