V tem tednu smo po mesecih spet prišli do številk, ki se gibljejo okoli 2000. Nazadnje smo tam bili januarja lani in spomnimo se, kakšno življenje smo imeli: nič prireditev, zaprte gostinske lokale, delo od doma za številne in šola na domu za vse. Letos je strategija drugačna. Cepiva je dovolj in testi so, resda plačljivi, dostopnejši, zato smo si omislili največkrat izrečeno kratico te jeseni – PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Z argumentom, da bomo tako lahko obdržali odprte šole in gospodarstvo, ali drugače - s tem pogojem bomo obdržali svobodo. A prav pogojevanje te svobode je za nasprotnike največja težava.
V začetku septembra, ko se je ta pogoj razširil praktično na vse dejavnosti, tudi za najbolj nujne, kot sta obisk zdravnika in prihod na delovno mesto, se je sprožil plaz upora in protestov. Sreda je postala uradni dan za bojkot pogoja PCT, a v resnici se je ignoranca tega pravila razpotegnila na ves teden. Zdaj je že redko, da kdo po njem še vpraša. Na črpalkah, kjer so te sprva opomnili, še preden si zagrabil točilno cev, zdaj varnostnikov sploh ni več, v trgovinah in gostinskih lokalih so bolj izjema kot pravilo, frizerji se zgovarjajo, da imajo tako ali tako le stalne stranke, varnostniki pred nakupovalnimi centri pa le še kimajo, če se le potrudiš odpreti torbico in po njej nekoliko pobrskaš. Še največja doslednosti je, ko stranka kar sama pomoli kodo, kontrolor pa jo le ošvrkne. Kar je od sprva zelo strogo nastavljenega pravila ostalo, so le nepomembni napisi na vhodih in naveličani študentje v odsevnih jopičih, ki jim pravimo kontrolorji.
Ali je dokument pristen, veljaven in last osebe, ki jo kaže, pa ne vpraša nihče. Gostinci, hotelirji, frizerji in kar je še teh, ki se redno srečujejo s strankami, ponavljajo, da to ni njihova pristojnost. Hkrati pa je v naravi njihovega dela to, da stranke privabljajo, ne pa odganjajo. Četudi nekateri pogoj preverjajo, pa nikoli ne vedo, ali so k njim prišli s sposojenim kartončkom, fotokopiranim prijateljevim potrdilom ali z naključno QR-kodo, ki so jo sneli s spleta. Nekaj je še takih, ki jim je dokazilo za plačilo ponaredilo kar zdravstveno osebje. Podrobnosti v zvezi s tem se sicer še preiskujejo.
PCT ni slovenska pogruntavščina. Živi po celi Evropi in marsikje veliko bolj dosledno kot pri nas. Zakaj? Smo res mojstri, da najdemo luknjo, špranjo ali obvod okoli vseh predpisov, ali so naša pravila sama po sebi bolj luknjičasta? Oboje drži. Da že celo epidemijo vlada vse ureja z odloki, je prva težava, saj prav zato zoper posameznike inšpekcija sploh ne more ukrepati. Kaznuje lahko namreč le izvajalca storitev, uporabnikov pa ne. Po drugi strani pa izvajalci že celo epidemijo tarnajo, da navodil ne dobijo. Ko zahtevajo dodatna pojasnila, jih vedno znova napotijo na odlok, ki pa je pomanjkljiv prav v delu, ki bi opredeljeval, kdo in kako naj pogoje preverja.
Nezaupanje, ki se krepi, rojeva nasprotovanja. Ljudje se zato še pogosteje znajdejo po svoje in številni se s tem celo pohvalijo. Iznajdljivost, ki je pogosto le politično korekten izraz za goljufijo, je prisotna na vseh nivojih in, kot kaže, ne pozna meja.