Leto in pol za ponovne analize zemlje v Bukovžlaku

Konec minulega leta je ministrstvo za okolje in prostor z raziskovalnim inštitutom Irgo Consulting podpisalo slabih 819 tisoč evrov vredno pogodbo, po kateri bo izvajalec v letu in pol na območju celjskega Bukovžlaka izdelal dodatne geološke, hidrogeološke ter kemične analize odloženega materiala. Že brez njih je jasno, da so na tem obširnem, šest hektarjev velikem območju tudi odpadki, ki so bili ob gradnji novih objektov pripeljani z območja kontaminirane stare cinkarne.

Le delček bremen

Čemu sedaj spet nove analize, so na ministrstvu pojasnili pred dobrim letom, ko so napovedali sanacijo območja, ki jo je naložilo evropsko sodišče. Takrat so poudarili, da dodatne analize zahteva sodišče, ki je menilo, da 12 vrtin, kolikor jih je do takrat naredilo ministrstvo, ni dovolj, temveč da jih morajo narediti še 14. Natančnejše podatke pa pravzaprav potrebujejo zato, da bodo vedeli, ali bo zadostovalo, če bodo nad zemljiščem Bukovžlaka naredili tako imenovani glineni pokrov, ki bo deloval kot tesnilni sloj, ali pa bodo morali v skrbi za zdravje ljudi investirati še v vzdolžne in pokončne bariere, s čimer bodo dodatno zajezili onesnaženost. Poleg dodatnih analiz naj bi v letu in pol izbrani izvajalec izdelal idejni projekt remediacije zemljine oziroma sanacije parcele. Šele na podlagi idejnega projekta bo ministrstvo zaprosilo za gradbeno dovoljenje, to pa naj bi se predvidoma zgodilo konec leta 2019, torej čez dve leti. V najboljšem primeru naj bi tako Bukovžlak bil saniran sredi leta 2020, kar je skoraj 15 let po tem, ko je CIC državne organe prvič opozorila na nezakonito odlaganje odpadkov na tem ozemlju.

S tem pa Celje še ne bo rešeno okoljskih bremen. Bukovžlak je namreč le predel za ograjo današnje Cinkarne Celje, najtrši oreh pa bo sanacija 17 hektarjev velikega območja stare cinkarne. Del - v primerjavi s celotnim območje stare cinkarne bolj kupček -, ki je nastal ob urejanju komunalne infrastrukture, je sanirala celjska občina. Tudi sama je bila namreč v to primorana, le da je ukrepala že po opozorilu Evropske komisije, vložek v sanacijo pa bo poskušala dobiti od sedanje Cinkarne Celje kot naslednice stare cinkarne. Stabilizacija 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine je namreč stala 1,3 milijona evrov.
Tudi Bukovžlak sicer ima znane lastnike (med njimi je tudi občina), a ker se je lastništvo v preteklosti večkrat zamenjalo, dovozov odpadkov pa terminsko (čeravno je CIC policiji predala tudi fotomaterial) niso mogli določiti, bremena sanacije ne morejo naprtiti nikomur. Država je tako doslej za analize zemlje na Bukovžlaku namenila 150 tisoč evrov, za nove analize in pripravo idejnega projekta bo plačala omenjenih 819 tisočakov, končni znesek sanacije pa naj bi se ustavil pri 2,8 milijona evrov.

Prazne obljube

Ob robu vsega tega pa je ministrstvo obljubljalo, da bo po vzoru Mežiške doline tudi Celje dočakalo zakon o sanaciji. Ministrica Irena Majcen je v ta namen ustanovila posebno široko skupino strokovnjakov, od katere pa ni bilo nobenih rezultatov, kar sedaj poudarja tudi sprva navdušeni celjski župan Bojan Šrot.