Lidija Jerkič: Dogajajo se odkrite prepovedi sindikalnega organiziranja

Kristina Božič
26.04.2018 11:21
Lidija Jerkič je sindikalistka in pravnica. Že tretji mandat predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) je lani oktobra postala tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Pričakovanja so velika. Njene obljube prav tako, a hkrati ostajajo pri temeljih. Ukvarjati se z delavki in delavci, njihovim članstvom. Vztraja pri univerzalnem delavstvu in ne pristaja na delitve.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Lidija Jerkič: "Zdaj je na potezi vladna stran oziroma ministrica, ki je na vrsti za predsedovanje ESS."
Robert Balen
Lidija Jerkič: "Očitno so razlike med nami prevelike, da bi lahko prišlo do uskladitve."
Robert Balen
Robert Balen
J
eseni ste napovedali, da boste več hodili po podjetjih. Koliko obiskov vam je uspelo izvesti?
Lahko delavkam in delavcem ponudite pomoč, ki jo potrebujejo?
So sindikati v podjetjih dovolj močni, da izboljšujejo pogoje dela? To terja bojevito držo. Kot družba pa se konfliktom raje izogibamo.
Imenovanje sindikalnega zaupnika zunaj podjetja se je zaradi pritiskov zgodilo pri Adrii Tehniki?
Tak boj je izborila delavka Marjeta Mušič. Sodišče je razsodilo, da sta v Rutarju Boštjan Bradeško in Bernarda Gajser kršila pravico do sindikalnega združevanja.
Brez sodbe in sodne prakse?
Če je to tik pred stavko, je razumljivo.
Izkušnja delavcev, vsaj pri časopisih, je, da so letni razgovori lahko razlog za odpoved.
Prej ste omenili deklarativno zaščito sindikalistov. Izkaže se, da je deklarativna tudi urejenost agencijskega dela. Ste sindikati pripravljeni iti v mednarodne in nacionalne kampanje za njegovo prepoved?
Mar ne kaže to ravno tega, da sedanji pristop ni pravi, ko se poskuša z reguliranjem in izboljševanjem položaja delavcev prikriti to, da so v položaju, v katerem v osnovi ne bi smeli biti?
Ker si delodajalci v podjetju to lahko privoščijo.
Tudi tajnice in računovodje.
In kaj nameravate glede tega narediti sindikati?
Ko je dopust delavcev postal predrag?
Tisti, ki bodo imeli delo. In ko se bodo zgrudili iz izmučenosti, se jih bo odvrglo kot potrošni material.
Za pogajalsko mizo?
Stavke, demonstracije?
Prav pri prekarnosti se je pokazalo, da če se aktivno v sindikate ne vključujejo prekarci in se ne uredi njihov položaj, se položaj poslabša za vse.
A v nekaterih delovnih okoljih je še vedno nelagodje, kaj narediti s prekarci.
A kako ta odnos prenesti na teren?
Zdi se, da prav delavci, ki nimajo dosti, ostajajo zadnji braniki dolgoročnega razvoja in sistema javnih storitev za vse.
A tu nastopi sindikat, ki razloži vrednost priborjenih pravic?
A mladi, ki so izkusili prekarstvo, vse bolj razumejo širšo sliko in pomen javnih sistemov.
Prav sindikat lahko zahteva po zakonu od delodajalca informacije, ki so relevantne za delo sindikata.
Zdaj imamo celo državna podjetja in javne urade, ki se obnašajo huje kot zasebniki.
A sindikati naj bi zagotovili prav varnost, skupnost?
Vaša obljuba z začetka je revolucionarna in gre proti stanju zadnjih 25 let. Dejali ste, da želite več sodelovanja med sveti delavcev in sindikati, ki delujejo dvotirno. Zakaj vidite tu možnost, da se stvari postavijo na novo in drugače?
Je treba na novo razmisliti tudi o pomenu demokratičnega soodločanja, večje demokratične organiziranosti sindikatov?
Pa boste začeli?
A komunikacijska tehnologija obstaja.
Moč sindikatov je prav v tem, da stvari kdaj ustavijo.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta