Nestrpno smo čakali glasbo in smeh v (nočnem) odmevu mesta, prebujeno družabnost in naključne pozdrave starih znancev v gneči. Da, tudi objeme in stiske rok. In vse to končno dobili. Mesto je globoko vdihnilo s Festivalom Lent, ki je spet v starem terminu, a še vedno v koronskih okvirjih - brez Glavnega odra, na manjših prizoriščih in s pretežno slovenskimi izvajalci. Pa nič zato. Če so Mariborčani še predlani festival, ki je vse bolj bledel, neusmiljeno kritizirali, so ga v zadnjem letu, ko nič več ni samoumevno, spet začeli bolj ceniti. Svoje ni naredila le kulturno-družabna podhranjenost meščanov, temveč tudi to, da je bil organizator prisiljen o festivalu razmisliti na novo in da je mestna občina obnovila Glavni trg, ki je postal neuradni glavni oder. In Lent bo brez dvoma navduševal tudi letos, med drugim z novim starim prizoriščem v izvrstno prenovljenem Sodnem stolpu.
Zdi se, da je epidemija prerodila 29-letni festival. Še med županom Arsenovičem in direktorjem Narodnega doma Rukavino, ki se sicer bojujeta vsak s svojim konceptom Lenta, je letos čutiti nekaj podobnega uglašenosti. Organizator je namreč naposled naredil korak k željam občine. Začel se je širše povezovati s kulturnimi prireditelji v mestu in festivalsko dogajanje raztegnil čez poletje. A žal je otoplitev odnosov bolj navidezna, začasna. V ozadju je še vedno globok razkol med županovo vizijo in (z)možnostmi Narodnega doma. Če bi bilo po volji prvega, bi že letos lentali le med poletnimi vikendi, a je organizator menda po hudih bitkah izboril, da je festival še strnjen v devetih dneh. Zna pa počiti že prihodnje leto, potem ko je občina največjemu multižanrskemu projektu, od katerega pričakuje finančno samovzdržnost, v proračunu odmerila le še 158.000 evrov, pol manj kot leta 2019. Da bi Narodnemu domu s tem denarjem uspelo narediti več in bi ugodil ustanoviteljici, ni pričakovati. Od strnjenega dogajanja namreč noče niti pod razno odstopiti, programsko nadgradnjo pa veže ravno na več (javnega) denarja. Ker pa je naslednje leto volilno tako za župana kot za Rukavino, ki se mu izteče šesti petletni mandat in bo znova kandidiral, je na obeh straneh še vse odprto.
Zdi se, da je epidemija prerodila 29-letni festival.
V naslednji, jubilejni, 30. izvedbi festivala usklajene skupne vizije, ki bi eno najprepoznavnejših blagovnih znamk mesta peljala v novo ero, tako še ni pričakovati. Tudi zato, ker se bo festival med načrtovano prenovo zanj ključnih lokacij - Rotovškega trga z Mariborsko knjižnico in promenade Lenta - spet začasno osmišljal na novo. Ta hip tudi občina še nima jasne ideje, kje umestiti bodoča prizorišča, saj načrtovane lokacije odrov skačejo z enega konca promenade na drugega, z levega na desni breg Drave. Medtem se številnim Mariborčanom, najbolj pa Narodnemu domu, še vedno toži po glavnem odru pri Vodnem stolpu, ki bi v teh časih omogočal, da bi dogodke lahko organizirali za 2500-glavo množico. A tako je bilo prej, festival pa mora naprej.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
