Zora Štok
Čeprav se nekaj slovenskih vrhunskih kuharjev uvršča na prestižne sezname kulinaričnih vodnikov, kot sta na primer Gault Milleau in San Pellegrino, pa ostaja ena še neuresničena želja: da nekdo v Sloveniji dobi Michelinovo zvezdico. Ker, kakorkoli obrnemo, Michelinov vodnik še vedno velja za biblijo vseh gastronomskih vodnikov in uvrstitev na seznam imetnikov vsaj ene Michelinove zvezdice pomeni postati svetovna kulinarična destinacija.
Sloveniji sicer mnogi uveljavljeni poznavalci kulinaričnega sveta priznavajo, da jo odlikuje odlična kulinarika, da smo dežela, v kateri se pripravlja (tudi) vrhunska hrana, da naši kuharski velemojstri sledijo najsodobnejšim trendom, ob tem pa ohranjajo tudi značilnosti slovenskega okolja. Da se na krožniku torej prepozna Slovenija. V krogih poznavalcev je slišati, da je pri nas kar nekaj chefov oziroma restavracij zrelih za vsaj eno michelinko.
Že pred nekaj leti je Janez Bratovž, prvi mož elitne restavracije J&B v Ljubljani in tudi eden od tistih, ki jih največkrat omenjajo med kandidati za michelinko, za Večer dejal: "Slovenija je premajhen trg za Michelinova merila. Vodnike izdajajo za posamezne države in zgolj za Slovenijo se jim račun ne izide. Slovenija bo imela priložnost, če bodo, kot so načrtovali, izdali skupen vodnik za več manjših držav."
Kako so jo spekli na Hrvaškem
Michelinovi inšpektorji, kakšnih 130 jih hodi po svetu in ocenjuje restavracije ter deli zvezdice, svoje delo, nekateri bi rekli celo poslanstvo, opravljajo povsem anonimno. Pridejo, pojedo, plačajo in odidejo. A kljub temu niso povsem nedovzetni za različna lobiranja. Tako se je izkazalo, da so naši južni sosedje, Hrvati, vsaj dve leti, če ne več, po tihem lobirali pri Michelinu, da so izposlovali obisk njihovih inšpektorjev na Hrvaškem. Podrobnosti seveda niso znane, o lobiranjih se v javnosti ne govori, a rezultat je bil ena Michelinova zvezdica. Dobila jo je restavracije Monte v Rovinju, zvezdica je zasvetila na Michelinovi spletni strani. Čeprav skorajda nihče ne dvomi, da si je Monte oziroma Danijel Đekić skupaj z ženo Tjitske, ki vodita restavracijo, zvezdico zaslužil, pa je na Michelinove inšpektorje padla tudi senca. Med restavracijami, ki so jih bili navedli na spletni strani in jih tako priporočali, so bile tudi takšne, ki so že zaprte, kar so poznavalci bogate hrvaške gastroscene pojasnili s tem, da so inšpektorji po hrvaških restavracijah hodili leto prej, preden so podelili zvezdico. Pa ne le to, mnogi so se tudi spraševali, kako so inšpektorji lahko spregledali restavracijo, kot je šibenski Pelegrini. In morda še kakšno.
Slovenija je na seznamu za obisk
Zakaj Sloveniji še ni uspelo, kar je Hrvaški? Slišati je, da so pri naši turistični organizaciji že naredili prve korake, da Michelinovi ocenjevalci pridejo tudi v Slovenijo. Da se zadeve premikajo, priča tudi izjava Michaela Ellisa, direktorja Michelinovih kulinaričnih vodičev. Na letnem srečanju združenja JRE (združenje mladih evropskih gostincev, njegovi člani so tudi slovenski kulinarični mojstri mlade generacije) je marca napovedal, da je Slovenija že na njihovem seznamu predvidenih obiskov. Kdaj bodo prišli in katere restavracije bodo ocenjevali, ne ve nihče. A glede na to, da se je Hiša Franko, v kateri ustvarja Ana Roš, letos uvrstila na 69. mesto med 100 najboljšimi restavracijami na svetu po seznamu 50 Best Retaurants (na katerem je sicer 100 restavracij), verjetno ni dvoma, da jo bodo obiskali. Tudi Zemono Tomaža Kavčiča in J&B Janeza Bratovža bosta najbrž na seznamu, tudi Maribor (oziroma Kungota) s Hišo Denk (Gregor Vračko) in Makom Davida Vračka ima svoja kandidata za obisk. Vrhunskih restavracij je v Sloveniji še nekaj, poznavalci jih glede na Michelinove kriterije omenjajo 20, a bomo videli, kako jih vidijo inšpektorji, ki krojijo svetovno kulinarično sceno.
