Moč usode še bolj dramatična

Petra Zemljič Petra Zemljič
31.01.2018 16:17

Pred jutrišnjo premiero v mariborski Operi: v tokratni "kinematografski sceni, ki se bere kot film Ridleyja Scotta", sta po režiserjevih besedah izjemna Rebeka Lokar kot Leonora in Renzo Zulian kot Don Alvaro

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rebeka Lokar bo Leonora.
Tiberiu Marta/SNG Maribor

Opera SNG Maribor bo jutri premierno uprizorila opero Giuseppeja Verdija Moč usode (La forza del destino) v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod taktirko Gianluce Martinenghija. Uprizoritev, ki je leta 2011 že doživela premiero v Mariboru, je bila nato uprizorjena še leta 2013 v Opera Royal de Wallonie v Liegeu v Belgiji, leta 2015 v Teatro Filarmonico v Veroni v Italiji, leta 2016 v Teatro Verdi di Salerno v Italiji in lani v The Israeli Opera v Tel Avivu v Izraelu.
Kot pred sedmimi leti, ko se je prvič predstavil mariborskemu občinstvu, režijsko opero podpisuje Maestrini, ki ohranja "kinematografsko sceno, ki se bere kot film Ridleyja Scotta", o bistvenih spremembah med prvo in drugo različico te izredno priljubljene Verdijeve opere pa pravi takole: "Predvsem sem zdaj bolj razvil še režijo. Z dirigentom sva se dogovorila, da bova nekaj scen rezala, in predstava je še bolj tekoča." Martinenghi dodaja, da je najpomembnejša sprememba ta, da se velika simfonija izvaja po prvem dejanju. Ni prvič, da se je to zgodilo, tudi drugi veliki dirigenti so v zgodovini uporabljali tak način z namenom, da je opera še bolj dramatična. Rezi v letošnjo različico so bili tradicionalni; odpadejo del zbora in tudi dueti, a še vedno ostaja veliko glasbe.
Dramska ideja Verdijeve opere se navezuje na kruto in brezobzirno usodo, ki stresa svoje besneče maščevanje na zaljubljene protagoniste brez vsakršnega občutka za pravičnost. Za opero je značilna epizodna in čustveno nabita zgodba, ki sooča življenjski slog različnih stanov sredi 18. stoletja. Verdi se je lotil komponiranja opere, ko je užival že mednarodni sloves priznanega opernega skladatelja, ki ga je utrdila predvsem popularna operna trilogija (Rigoletto, Trubadur in La traviata). Po uspešni praizvedbi opere Ples v maskah leta 1859 je ponudbe zavračal. Ustvarjalni molk je 1860. prekinila razkošna ponudba sanktpeterburškega Velikega kamenega gledališča in tako je Verdi po posvetu z libretistom Francescom Mario Piavejem prišel do izbora dramske predloge španskega dramatika Angela Saavedre iz leta 1835 z zgovornim naslovom Don Alvaro o la fuerza del sino (Don Alvaro ali Moč usode).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta