Denis Živčec
Pa je odšel. In za seboj pustil sled v večnosti. Spravljen s svetom in sabo. Že davno bogatejši za spoznanje, da smo ljudje hipni kot morska pena, ki jo za seboj puščajo čolni, ko zapustijo Velo Luko. Nekaj mirnega je bilo na njem v zadnjih mesecih, kolikor smo ga pač še imeli priložnost videti ali prebrati njegove besede. Da samo od upanja in pozitivne energije ne bo preživel, je dejal, ko se je prebijal skozi kemoterapijo, po tem, ko so mu diagnosticirali raka na pljučih. Pretresljiv realizem za nekoga, ki je definiral, kako mora zveneti romantična dalmatinska skladba. A najbrž je prav ta njegova dalmatinskost - malo še počakajmo, brez drame, pa bomo videli, kaj bo - bila tista, ki mu v zadnjih mesecih ni dopuščala, da bi se predal.
"Nisem slabo, a treba je počakati"
In zdaj je odšel. Zares in za zmeraj. Četudi bo njegova glasba vedno nekje v naši bližini. Oliver Dragojević je v 71. letu starosti umrl v ob nedeljskem svitu, ob 5.00 zjutraj, v splitski bolnišnici, leto dni po usodni diagnozi. Novico o njegovi smrti je Dragojevićeva družina najprej sporočila časniku Slobodna Dalmacija.
V kolektivnem spominu bo ostal z uspešnicami, kot so Galeb i ja, Vjeruj u ljubav in Cesarica
"Nekaj posebnega je peti pred Mariborčani"
"Zakaj zvezdnik? Sem le človek, ki se ukvarja z glasbo in ima to srečo, da je uspešen. Težko je prepričati ljudi, da tudi meni, Oliverju Dragojeviću, kdaj spodrsne, da se spotaknem ali zmotim, pa se mi to zgodi skoraj vsak dan," je včeraj preminuli hrvaški pevec povedal za Večer, ko je pred štirimi leti dva dni zapored napolnil Veliko dvorano SNG Maribor. Tukaj je sicer koncertiral že od svojih začetkov, zato so ga na Maribor vezali lepi spomini. Tudi komični, nekoč je v dvorani Tabor na koncertu sedelo pet ljudi. Zadnji njegov koncert v mestu pa je bil leta 2016. "Nekaj posebnega je peti pred Mariborčani. Ljudje poznajo moje pesmi, pa naj bodo to najstniki ali upokojenci. Z leti smo postali pravi prijatelji in vedno mi je lepo, ko jih lahko pozdravim z odra. Poleg tega pa imate kar nekaj odličnih prizorišč, zato se vedno rad vrnem," je povedal tedaj v SNG. In še: "Marsikdo tega ne bo razumel, ampak med Mariborom in New Yorkom ni prav nobene razlike, a hkrati je ogromna." (jaj)
Skladbe, ki so zlezle pod kožo
Festivalski debi je imel v Splitu leta 1967, na katerem ni imel večjega uspeha. Med letoma 1967 in 1972 je nato igral po zahodnoevropskih klubih, krajši čas je sodeloval z Dubrovniškimi trubadurji, s splitsko skupino More, poleti leta 1974 pa se je ponovno pridružil skupini Batali. Od takrat je prejel številne najprestižnejše festivalske in diskografske nagrade, veliko hrvaških glasbenih nagrad Porin in državno nagrado reda Danice Hrvaške. Od leta 1974 je bil poročen z Vesno Dragojević. Imel je tri sinove, Davorja, Damirja in Dina.
