Petra Zemljič
Djembabe so ženska tolkalska skupina, osnova njihovega glasbenega ustvarjanja pa so tradicionalni zahodnoafriški ritmi z nekaj slovanskega temperamenta. Glasbena energija, ki se poraja v ženskih srcih in prihaja izpod ženskih rok, je preplet starega, divjega in neukrotljivega ter nežnega in preprostega. V imenu povezovanja spajajo na prvi pogled nezdružljive izvorne afriške ritme in slovanske ljudske pesmi, z avtorskim pristopom poustvarjajo zahodnoafriške tradicionalne melodije in kreirajo lastne skladbe. Skupino sestavljajo Tina Sovič (džembe), Tamara Povh (dunun, klavir), Karolina Bucka (džembe, šejker), Petra Hudrap (dunun, vokal, balafon), Špela Huzjak (violina) in Asja Grauf (flavta).
Dekleta so izdala tudi novo ploščo. Poimenovale so jo Srečanja. "Ja, zagotovo smo tudi osvežili staro, ker to je pravzaprav staro-novi projekt. Skladbe na njem so stare že kar nekaj let, vendar smo jih z leti aranžmajsko dodelovali. Sicer pa je srečanje starega z novim bolj mišljeno kot srečanje tradicij, afriške in slovensko-slovanske, in modernega, sedanjega duha. Zanimivo srečanje je tudi srečanje afriških tradicionalnih ritmov in slovenskih tradicionalnih melodij," pravi Tina Sovič. Strinja se, da so zaradi ženskih rok ritmi gotovo mehkejši. "Ne vem, ali je to ravno naša prednost, je pa to naša posebnost. Mogoče je vsesplošni duh bolj ženski, ne vem, kako naj to opišem, sicer pa je glasba na srečo univerzalna, ne ločuje po spolu."
Eno od omenjenih srečanj je srečanje mnogih glasbil; močna sekcija afriških tolkal na eni strani in evropska violina, flavta in klavir na drugi. "To sicer ni nič tako novega, Afričani in tudi drugi to kombinirajo že lep čas. Da pa to svojstveno noto naši glasbi, zagotovo. Na začetku smo bile samo tolkalke in zanimivo je pogledati nazaj, kako smo začele vpletati in na koncu integrirati druge inštrumente in stile," se spominja Sovičeva. Tri skladbe na plošči so njene in inspirirane z vsakokratnim obiskom Afrike. "Ko je Joel Diarra, glasbenik, gost na cedeju, slišal eno od teh skladb, je rekel, da je zelo podobna njihovi tradicionalni melodiji plemena Bobo - oziroma jo je lahko brez problema 'prilepil' na mojo melodijo."
Pri albumu je sodelovalo kar nekaj glasbenikov. Igor Bezget, ki je sodeloval tudi kot snemalec, je snemal afriški del glasbe in posnel solo v Zrelo je žito. Sicer je bil glavni snemalec in oblikovalec zvoka Andrej Hrvatin. Drugi gostje so njihovi afriški prijatelji, s katerimi sodelujejo tudi v projektu Maribum Afriqui: Joel Diarra na balafonu, Lassine Kone na n'goniju in Yero Dicko na bas kitari. Pri pesmi Tu don don sta zapeli Coumba Diarra in Maladon Sidibe. Na albumu so še slovenske narodne pesmi kot Kadar boš na rajžo šel in Pleničke je prala, ki pa, opremljene z afriškimi tradicionalnimi ritmi, zagotovo odpeljejo na malo drugačno potovanje. Tudi aranžmaji so čisto svojstveni. Potem je tu Katjuša, ki na koncertih ponavadi zelo zažge. Prav tako je na cedeju en samo tolkalski komad, afriški Didadi, vendar pa v aranžmaju skupine. Album je vreden poslušanja vsaj kot fenomen, kaj vse se da delati.
Djembabe pravijo, da bodo nadaljevale spajanje afriškega in našega izročila, vendar bo naslednji album verjetno malo drugačna zgodba. "Še same ne vemo natanko, kakšna bo, a se veselimo odkrivanja novega poglavja."
