Navalni in interesi

Matija Stepišnik
04.02.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Nemška kanclerka Angela Merkel je konec septembra obiskala ruskega disidenta Alekseja Navalnega, ko se je po zastrupitvi z novičokom zdravil v berlinski bolnišnici Charité. Skrivni obisk, ki ga je razkril Spiegel, je dobil format političnega sporočila Ruski federaciji, podčrtal naj bi solidarnostno vez z vodjo protiputinovskega gibanja, ki presega okvir klasične politične opozicije. Uradni Berlin je bil tedaj v taboru držav, ki so prepoznale prstne odtise Kremlja v poskusu umora, zaradi česar so številne države napovedale stopnjevanje sankcij proti Vladimirju Putinu. Navalnemu, ki se je nedavno v vrnil v Moskvo, je sodišče ta teden pogojno kazen spremenilo v tri leta in pol zapora.

Velik del političnega Zahoda je skočil v zrak, že pred sodnim epilogom je Emmanuel Macron pozval Nemčijo k opustitvi plinovoda Severni tok 2, projekta z močnim nasprotovanjem Bele hiše (že pod Donaldom Trumpom in naprej pod Josephom Bidnom) in njenih zaveznic v Vzhodni Evropi. V argumentacijo je francoski predsednik poleg političnega sojenja Navalnemu dodal še represijo nad protestniki. Za sankcije se je januarja zavzel že Evropski parlament, ne nazadnje je v torek zvečer zahtevo po izpustitvi Navalnega v eter poslal tudi slovenski MZZ. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki potuje v Moskvo v četrtek in se kani srečati z Navalnim, je obsodbo označil za kršitev mednarodnih obveznosti Rusije na področju vladavine prava in temeljnih svoboščin. A berlinska vlada je že pred sodbo demonstrirala, da načelnost na mizi interesov velesil nima niti približno enake teže kot geostrateške kalkulacije in korporativni interesi - pri plinovodu govorimo o ključnih investitorjih Gazpromu, Shellu, E.Onu, OMV, Engieju in tako naprej. Projekt, ki je že zelo daleč, je danes močno vpet tudi v perspektive postpandemičnega okrevanja. Podobno pragmatično politiko do Moskve ves čas vodi tudi denimo Sebastian Kurz.

Merklova je ustavljanje Severnega toka zavrnila, tudi za ceno slabšega starta v prenovi odnosov z Washingtonom. Kajti spomnimo: kot je v Večeru zapisal nekdanji slovenski diplomat, tudi v Moskvi, dr. Denis Mancevič, je prihodnost Severnega toka 2 lakmusov papir prihodnjih odnosov v trikotniku ZDA–EU–Rusija. Usode posameznikov, v tem primeru Navalnega, imajo ob deklarativni podpori na koncu status drobiža, ki ne odtehta neprimerno višjih vložkov v obliki interesov, poslov, v tem primeru energetskih, a v širših kontekstih tudi drugih. Seveda ne gre le za Rusijo, nemalokrat tudi za Kitajsko, standardi človekovih pravic v imenu biznisa takrat odpovedo. Ne smemo pozabiti niti, kako visoko v ruski naftni industriji se je po politični upokojitvi povzpel nekdanji kancler Gerhard Schröder. Nova karta v teh igrah bi lahko postala cepiva, tudi ruski sputnik, za katerega je kanclerka te dni nakazala, da bi mu ob siceršnjih zamudah z dobavami lahko bolj na široko odprli vrata v EU. Z njim se vmes na veliko cepijo tudi po Zahodnem Balkanu, še enem prizorišču, kjer Putin tudi z "virusno diplomacijo" pred EU utrjuje položaje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta