Po izplenu danes sprejetega interventnega zakona, ki se je skrčil z dobrih 408 milijonov evrov na okoli 287 milijonov, je jasno, da se ob vedno boljši epidemiološki sliki vse bolj zaostruje javnofinančna. Pod njeno težo je klonil tudi prvi zagovornik turistične panoge v državi, gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Spomnimo, da je ta že maja lani ugotavljal, da "turizem ni na kolenih, ampak na tleh". Medtem sta predvsem gostinska in turistična dejavnost padli še globlje. Nekateri celo v brezno stečajev, odpuščanja zaposlenih in zapiranja podjetij. Tudi za to se je interventni zakon usklajeval predolgo. Poleg nekaj čivkov o tem, kako da bo vlada pomagala turizmu, so bili najbolj glasni tisti o novih turističnih bonih. Četudi so ti preteklo sezono še nekako zakrpali, jih je polovica še neizkoriščena. Medtem so na poti že novi, sicer nekoliko skromnejši od napovedi, a s širšo možnostjo porabe. To je dobro, saj bodo poslej nekaj prihodkov od te državne pomoči poleg hotelirjev in ponudnikov nastanitev lahko prejeli tudi drugi akterji.
Ob tem bode v oči tudi, da so bili restavracije in lokali (pre)dolgo zaprti, še posebno, ko se je razkrilo, da bi ti lahko bili odprti za poslovno dejavnost brez posebnih omejitev. Ob čemer so jih morali zapreti z danes na jutri in plačane zaloge vreči v smeti. Tudi nekateri ukrepi, kot je prepoved zaužitja hrane na ulici ali na mestu prevzema, so bili nesmiselni. Odkar velja načelo prebolel, cepljen, testiran (PCT), so bile nesmiselne tudi omejitve kvadratur na gosta ali omizje in večerne omejitve poslovanja. Prepočasno prilagajanje na normalne razmere duši zagon ter okrevanje gostinstva in turizma. In tako ko vladajoči in njihovi ekonomski svetovalci niso slišali pozivov panoge, naj jim dovolijo delati, prav tako niso (u)slišali njihovih predlogov o enkratnem dodatku za turizem, dodatne pomoči za samozaposlene in podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo do konca decembra letos.
Posebno poglavje so turistične agencije, ki se od konca maja soočajo še z vračanjem denarja za turistične pakete, ki jih niso mogle izpeljati. Ob čemer so mnoge vplačale predujme hotelom in letalskim družbam, ki jih najverjetneje nikoli več ne bodo videle. In za tiste, ki so odvisne od tujih turistov, tudi tako opevani turistični boni ne bodo rešitev. Povračila regresa za letni dopust pa bodo še najbolj veseli zaposleni, ki ga bodo tako zagotovo prejeli. Subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa tisti, ki te sezone ne bodo preživeli, ne bodo več potrebovali.
Če država ne (z)more pomagati gostinskim in turističnim delavcem, jim lahko priskočimo na pomoč državljani. Izkoristite turistične bone tudi v mestnih hotelih, za izlete po Sloveniji, najemite turistične vodnike in si oglejte kakšno predstavo ali koncert.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
