Zunajobravnavni senat mariborskega okrožnega sodišča ni sledil predlogu obrambe nekdanjega predsednika uprave v Novi KBM Matjaža Kovačiča, da bi sodišče tako imenovani kazenski postopek Monera združilo s postopkom, ki ga obtoženi pogovorno imenuje "terminski posli", gre pa za spodleteli poskus prevzema časopisne hiše Večer leta 2010. Ker naj bi se bili v obeh postopkih pojavljali isti dokazi, je bila združitvi primerov naklonjena tudi sodnica Barbara Nerat, a zunajobravnavni senat je pritrdil stališču tožilca Iztoka Krumpaka in tožilke Mojce Petan Žura s specializiranega tožilstva ter pooblaščenca Nove KBM, odvetnika Borisa Marčiča, da očitki iz obtožnic niso med seboj povezani. Združitvi je ostro nasprotovala tudi obramba Kovačičeve nekdanje sodelavke Manje Skernišak, ki si s Kovačičem in nekdanjim lastnikom Dela Revij Matejem Raščanom deli zatožno klop v zadevi Monera, medtem ko z drugim postopkom nima prav ničesar.
Kaj so očitki
Specializirano državno tožilstvo v zadevi Monera Matjažu Kovačiču in Manji Skernišak očita ponarejanje vrednostnih papirjev s tem, ko naj bi bila mimo vseh pravil Mateju Raščanu oziroma njegovemu kreditno nesposobnemu podjetju Monera za plačilo prvega svežnja delnic Dela Revij pridobila 7,5 milijona evrov posojila, kredit pa je bil po zatrjevanju tožilstva povsem nezavarovan in nikoli vrnjen. V drugem postopku, ki poteka samo zoper Kovačiča in Raščana, pa tožilstvo obtoženima očita, da sta Novo KBM oškodovala za dober milijon evrov. Gre za posle, v katerih je Nova KBM z nakupom in nato terminsko prodajo delnic slovenskih elektro podjetij preko posrednikov podjetju 3 Lan v povezavi z Raščanom 15. julija 2010 zagotovila kapital za plačilo are za nakup časopisne hiše Večer, ki je bila nakazana še isti dan. Posel nakupa Večera sicer nato ni bil izpeljan. Vsi obtoženi krivdo zanikajo.
Elektronski naslov uporabljal tudi zasebno
Kdaj bo sodnica zagnala sojenje v enem in drugem primeru, se še ne ve, ker sta obe zadevi šele v fazi naroka za izločitev dokazov. Na njem se trenutno problematizira o načinu, na katerega so preiskovalci avgusta 2012 v računalniškem centru Nove KBM na Teznu zasegli elektronsko pošto Kovačiča in Skernišakove. Kovačič tedaj v banki ni bil več zaposlen. Kriminalisti so opravili hišno preiskavo pri njem doma, ni pa prisostvoval hišni preiskavi v banki, kjer so med drugim zasegli Kovačičevo elektronsko pošto. Nekdanjemu direktorju uprave Nove KBM se to zdi sporno, preiskovalcem pa ne. Vodja preiskave, kriminalist Damjan Volavšek, je v petek na sodišču pričal, da bi policisti Kovačiča v banko med hišno preiskavo privedli, če bi imel tam delovni prostor. Obdolženega Kovačiča na sodišču brani odvetnik Blaž Kovačič Mlinar in na primer gleda drugače kot policija. "Zakon o kazenskem postopku izrecno določa, da je imetnik podatkov lahko navzoč ob preiskavi. Kriminalist, ki je opravljal hišno preiskavo, je presodil, da Kovačiča ne bo povabil, ker v prostorih, kjer so bili strežniki, ni imel pisarne. To je napačno razumevanja zasebnosti. Vsi vemo, da se naša elektronska pošta lahko shranjuje na več mestih. Ni relevantno, kje imaš pisarno, relevantno je, ali imaš upravičeno pričakovanje do zasebnosti na teh podatkih. Kovačič ga je imel, elektronskega naslova ni uporabljal izključno za službene namene, saj tega ni določal noben pravilnik v banki. Torej Kovačič ni bil povabljen na hišno preiskavo, kjer se je posegalo v njegovo pravico do zasebnosti," je poudaril odvetnik, ki problema ne vidi samo v tem, da njegov klient ni bil prisoten pri hišni preiskavi v banki, pač pa za sporno oziroma nezakonito ocenjuje tudi, na kakšen način so z bančnega strežnika presneli obdolženčevo elektronsko pošto.
"Policija ni naredila forenzične kopije teh podatkov, ampak je banki prepustila, da je na več DVD-jih izdelala kopijo teh podatkov in jo nato izročila policiji. Menimo, da bi bilo v skladu z zakonom o kazenskem postopku pravilno, da bi policija fizično zasegla strežnik, izdelala forenzično kopijo podatkov in na njih izvajala preiskavo. To bi lahko naredila že na kraju, kjer so strežniki bili. Ker tega ni naredila, kopije niso bile izdelane po pravilih forenzično-kriminalistične stroke, zato bi se morali nekateri dokazi tudi iz tega razloga izločiti iz spisa," vztraja zagovornik obtoženega Kovačiča. Nobena skrivnost ni, da Kovačičeva službena elektronska pošta v kazenskem spisu razkriva tudi to, kako servilen je bil do Janeza Janše. To korespondenco je v letu 2015 obelodanil časnik Dnevnik, njena vsebina pa dopušča sklepanje, da sta v letu 2007 predsednik vlade Janez Janša in njegov tajnik Borut Petek Kovačiču dajala navodila za posamezne posle.
Ustreznost kopiranja dokazov bo ocenil izvedenec
Še preden je tožilka Mojca Petan Žura pri vodji preiskave preverila, ali je "zaseg strežnika avgusta 2012 v Novi KBM v čemerkoli odstopal od zasegov, ki jih policija opravi v primerih večjih strežniških zasegov", je odvetnik Kovačič Mlinar pripomnil, da je prepričan, da ne, kar pa po njegovem še ne pomeni, da je policija ravnala pravilno. Volavšek je v nadaljevanju odgovoril, da preiskava ni v ničemer odstopala od drugih, dodatno pa razložil, da večje družbe, kakršna je tudi Nova KBM, imajo svoje sisteme, ki jih upravljajo ljudje s specifičnim znanjem.
"V takih primerih policija pozove zaposlene, da se predmeti izročijo. Gre namreč za gesla in dostope do podatkov, ki jih policija nima. Problem bi bil, če zaposleni teh predmetov ne bi izročili." Za razčiščevanje vprašanja, ali je bila kopija elektronske pošte, ki jo je banka izročila preiskovalcem, izdelana v skladu s pravili forenzične stroke v smislu, da bi se zagotovila istovetnost podatkov, bo sodišče angažiralo sodnega izvedenca računalniške stroke, zato je nadaljevanje naroka za izločitev dokazov sodnica Neratova preložila na sredino junija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
