Zaposleni v Termah Maribor: "Ne bomo dovolili, da se z ljudmi pometa"

Večina od skupno okoli 200 zaposlenih Term Maribor je že od sredine marca v nespremenjeni, negotovi situaciji. Doma so, čakajo na delo in na informacije šefov, kakšni so načrti, kaj se obeta. Dolgotrajna negotovost in vtis, da zaprti, nekomunikativni upravi ni mar za ljudi, povzročata stisko, ki najeda. Delavci so nesrečni, ne vedo, kdaj oziroma ali se bodo sploh še vrnili na delo. Vsi štirje hoteli Term Maribor (Ibis, Uni, Mercure, Habakuk) so namreč na prodaj in večinoma zaprti. Odprt je le eden, hotel Ibis, občasno še Mercure, če se najavi kakšna skupina. To predstavlja delo za zgolj kakšnih 20 delavcev.

​Se je pa med to zaprtostjo odprlo mesto za imenovanje novega direktorja. 12. septembra je vodenje Term Maribor in odvisne družbe Habakuk Pohorje (HBP), ki sta preko ciprske družbe v posredni lasti ruskega Gazproma, prevzel Juri Gordon, Rus, živeč v Münchnu. Igor Kerstman na tem položaju ni bil niti eno leto.

Med sporazumnimi odpovedmi in neplačanimi dopusti

Novo vodstvo z Gordonom na čelu za medije ni dosegljivo, ne govorijo po telefonu, niti ne odgovarjajo na pisno zastavljena vprašanja. Tudi Nevena Tea Gorjup, znana mariborska svetovalka podjetjem in lobistka, ki se pojavlja v ozadju te zgodbe v vlogi pomočnice nove uprave Term Maribor, nam ni želela posredovati nobenih informacij. O človeku z istim imenom je mogoče najti nekaj podatkov, povezan naj bi bil z nemškima podjetjema Aerolink in Libero Med, ki se ukvarja z zdravstveno rehabilitacijo, a ni nujno, da gre za istega Gordona.

Brez pravih, zanesljivih informacij je tudi Kristijan Lasbaher, strokovni sodelavec v Termah Maribor, predsednik sveta delavcev in predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Meni, da način, ki ga ubira poslovodstvo, odraža neodgovornost in poraja dvome o njihovi praksi. "Skrivajo se za covid, ne odgovarjajo na vprašanja zaposlenih in zato ne poznamo strategije in vizije, sindikat pa obtožujejo dezinformacij. Zanima nas, kakšno je stanje, ali pripravljajo program presežnih delavcev. Firma se je 16. marca praktično zaprla in od takrat je mrk," pravi Lasbaher. V tem času naj bi "delavcem ponujali sporazumne prekinitve delovnih razmerij, kar je z vidika odpravnin tvegano, ker jih delavci v primeru sporazumne odpovedi ne dobijo. Sodelavci mi pripovedujejo, da naj bi se dogovarjali o neplačanih dopustih," izpostavlja sindikalist. Ali se je kaj od tega realiziralo, mu ni znano. Trdi pa: "Ne bomo dovolili, da se z ljudmi pometa."

​Zaposleni so doslej prejeli vse plače, seveda na račun državne podpore, ki sofinancira čakanje na delo zaradi covida-19, in letni regres. Po poročanju STA naj bi podjetje ob sprejetju interventnih zakonov zaprosilo še za premostitvene kredite.

Dobiček na račun prodaje premoženja

Ve se, da je nekoč daleč največji ponudnik prenočitvenih zmogljivosti v Mariboru v slabi kondiciji. Preteklo leto je zaključil z občutnim padcem prihodkov. Ti so znašali le 6,3 milijona evrov, skoraj tretjino manj kot leto pred tem. 1,7 milijona evrov dobička je, sploh v primerjavi z izgubo leta 2018, pozitivni izid, vendar velja to pripisati prodaji Fontane. Kar pa z drugega vidika ne pomeni dobro, ampak izgubo premoženja. Temu se Terme Maribor v zadnjem obdobju pospešeno odpovedujejo in ga na veliko prodajajo.

Nekdanji direktor Kertsman je v letnem poročilu upad prihodkov pripisal prenosu poslovanja njihovega podpohorskega hotela Habakuk na hčerinsko družbo HBP, finančnih posledic koronskih razmer še ni mogel oceniti. Med razlogi za slabši rezultat leta 2019 je navedel še neugodne vremenske razmere v zimskem času, ko na Pohorju ni bilo dovolj snega, manj je bilo dogodkov v mestu, na rezultate pa je vplivalo tudi prenavljanje hotelskih zmogljivosti (zlasti v zaprtem v Habakuku, ki ga še vedno prenavljajo). HBP je lani povečal prihodke na več kot 1,2 milijona evrov, kar je skoraj trikrat toliko kot leto prej, s čimer je poslovno leto 2019 zaključili z minimalnim dobičkom v višini 25.000 evrov.