Seveda je prezgodaj, da bi še pred prvo lopato glavnih gradbenih del dobro milijardo evrov vrednega projekta drugega tira med Divačo in Koprom odpirali šampanjce, ker bo oba odseka, kraškega in istrskega, gradil domači gradbinec Kolektor. Pa ne zato, ker slovensko-turški konzorcij pod patronatom gradbeno-medijskega barona Stojana Petriča ne bi mogel tega projekta izvesti, ampak ker ni nujno, da mu bo to uspelo v zahtevanih rokih in predvsem v pogodbenih zneskih, s katerimi je zmagal na obeh razpisih.
Okroglih 60 milijonov evrov manj je ponudil za odsek Divača-Črni Kal od avstrijskega konkurenta Strabaga. Davkoplačevalci bi bili ob enaki kakovosti izvedbe in rokih takega prihranka veseli, a izkušnje že iz začetkov tega projekta in zgodovine slovenskih gradbenih baronov z SCT-jevim Ivanom Zidarjem in Vegradovo Hildo Tovšak na čelu nas učijo, da verjetno žal ne bo tako.
Da ne bo pomote, drugi tir bi morali imeti že pred desetletji in skrajni čas je, da to železniško progo usposobimo tako, da bo omogočala predvsem evropski tovorni promet in skrajšala pot potnikom z vlakom do Obale. Prav je tudi, da pri gradnji sodelujejo domača podjetja in njihovi podizvajalci ter dobavitelji. Toda ob tem ne smemo dovoliti ponavljanja napak iz preteklosti, ko so slovenski gradbinci tudi s politično podporo zmagovali na razpisih z nizkimi ponudbami in si nato z aneksi zagotavljali ekstraprofite.
In točno to se že dogaja, saj je Kolektor že iztržil tri anekse pri gradnji dostopnih cest in izvlečnega tira v Divači. Ta se je tako podražil za četrtino, gradnja dostopnih cest pa je poskočila za desetino. Razlogi za to so običajno "nepričakovani geološki momenti", o katerih je prvi mož 2TDK govoril tudi včeraj. Potem ko se je pohvalil, da so "ogromno prihranili", ko je govoril o 440 tisočakih v dolini Glinščice, pa je zaradi geologije za dostopne ceste že napovedal nove anekse, ki postajajo zlata jama za gradbince in jama brez dna za davkoplačevalce. To, da podražitve utemeljuje tudi s "hitenjem pri projektiranju", pa je po vseh teh letih usklajevanj in dogovarjanj že višek. A to je, kot kaže, ob tako velikih gradbenih priložnostih modus operandi domače gradbene scene. Kljub konkurenčnim motivom v tem kontekstu ne gre zanemariti tudi pojasnila turškega gradbinca Cengiza, ki v Sloveniji že gradi drugo cev karavanškega predora, da ni oddal ponudbe za nobenega od odsekov, ker bi gradnja presegala limitirane zneske na razpisu in zahtevala daljše roke.
Glede na to, da je Kolektor dobil večino dosedanjih razpisov za projekt drugega tira, je še toliko bolj pomembno, da mu javnost, stroka in tudi politika, ki prerazporeja davkoplačevalski denar, čim bolj gledajo pod prste. In kdaj prav tako zavrnejo anekse, tudi zavoljo količine poslov, ki jih je dobil. Tako kot je to storila nekdanja infrastrukturna ministrica Bratuškova, četudi so aneksi potem našli obvode ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
