Lani je imel turizem v Kopru za 38 odstotkov več prenočitev, velik del so k razvoju prispevali majhni ponudniki na ravni zelenega in eko turizma, ki ne ljubi velikih hotelskih kapacitet, saj gostje želijo več domačnosti in petzvezdičnih doživetij. Istrani menijo, da znajo ugoditi ljudem, prav tako zagotavljajo, da so njihove ponudbe kakovostne. Mednje sodijo posamezni ponudniki turističnih storitev, združeni v zadrugi Zakladi Istre, ki s skupnimi močmi snujejo avtentična doživetja in storitve, ti pa se tudi povezujejo eni z drugimi.
Obenem ima Koper svojo turistično strategijo z dvema izhodiščema: eno je staro mestno jedro Kopra, kjer gostje lahko uživajo ob 500 letih arhitekturnih dosežkov, od gotike in renesanse do baroka. Navsezadnje ima Koper več palač, kot jih ima Ljubljana. Njihova zamisel je, da bi morali izpostaviti Koper v luči, ki mu gre. Druga privlačnost pa je koprsko zeleno zaledje z okoli sto vasicami. Te so s svojo kamnito arhitekturo še vedno prvinske. Niso Toskana, so pa Istra.
Radi bi bolje izkoristili Kraški rob
Za popestritev ponudbe in doživetij imajo pogumen projekt - Kraški rob. S tem rekreacijsko-športnim parkom želijo razvojno spodbuditi podeželje in mu dati avtentične priložnosti, da ljudje lahko živijo od dela svojih rok in da z ohranjanjem podeželja lahko pridejo do primernega zaslužka. Ravnokar se odpira vstopna točka za Kraški rob pri Črnem Kalu z investicijo, vredno več kot pol milijona evrov, kjer bi se ustavili gostje, ki prihajajo z osebnim in javnim prevozom. Pravzaprav bi tam bila sprejemna točka za obiskovalce Kraškega roba. Kraški rob je že danes obljuden, sploh Osp, ki med plezalci velja za eno od desetih najbolj prepoznavnih plezališč v Evropi, sicer pa ves Kraški rob ponuja priložnosti za ta šport. Plezanje dopolnjuje obilje kolesarskih stez in pešpoti, vse skupaj so dolge okoli 1500 kilometrov. Istočasno imajo turisti priložnost namočiti noge v morju, če se jim zahoče. Do Benetk so le štiri ure vožnje, do Ljubljane samo ena ura, blizu je tudi Postojnska jama. Številni gostje možnost izletov s pridom izkoristijo.
Turistična zadruga Zakladi Istre s 27 člani ceni obiske turistov, zato tudi poskuša oblikovati čim več doživetij. Uvedli so pravilo, da vsak zadružnik ponudi eno doživetje, s čimer se razvijajo in obenem zadostijo svojemu poslanstvu. Večina zadružnikov je s podeželja, prav tako jih večina ponuja nastanitve, nekateri pa tudi agencijske storitve: srfanje, panoramsko vožnjo z gliserjem, tematske poti ... Na 47 kilometrih obale imajo 25 kopališč, zadružniki so med njimi izbrali dvanajst kopališč, ki so po njihovem mnenju primerna za turiste.
Zakladi Istre
Mihotova domačija v zaselku Pisari poleg treh apartmajev ponuja še savno in apiterapijo. Ukvarjajo se s čebelarstvom in zelišči, predvsem s sivko, rožmarinom in smiljem, ki jih destilirajo, da pridobijo olja. Občasno pripravijo tudi delavnice. Junija vabijo na dan odprtih vrat istrskih kmetij, ki se ukvarjajo z zelišči.
Hiške slovenske Istre v Truškah ponujajo prenočišča v sobah in apartmajih ter glamping hiške brez elektrike, posvečene šavrinkam, uredili so tudi prostor za avtodome. Za popestritev bivanja so se odločili, da ponudijo še zajtrk in večerjo. Usmerili so se v istrske zajtrke in večerje, ker želijo gostom ponuditi vse, kar je lokalno in lahko nabavijo na manjših okoliških kmetijah. Zajtrk po dogovoru lahko tudi dostavijo. Ponujajo pet doživetij v sklopu Istrskega zajtrka, eno je recimo obisk Zeliščnega raja: za zajtrk postrežejo čaje iz zelišč, ki rastejo v Zeliščnem raju, potem pa si ga gostje lahko gredo ogledat. Izposojajo tudi električna kolesa.
Villa Carla v Boninih je prava sto let stara kamnita istrska vila z mnogimi starinskimi detajli, sodobno opremljena, z murvo, vinsko trto, vodnjakom in tudi žižul ne manjka na dvorišču. Ponujajo prenočišča za zaključene skupine, v hiši pa imajo gostje na voljo za uporabo in nakup domače pridelke in izdelke: oljčno olje, rdeči istrski česen, različne namaze ... Po dogovoru gostom v hiši prirejajo tudi delavnice.
Ekološko posestvo Vina Montis & Eko Laura leži v Montinjanu. Vasici rečejo tudi "mali Pariz", ker so se za časa Napoleona tam naselili Francozi, pa tudi lega vasice je nekaj posebnega: s hriba je lep razgled na morje in sonce jih spremlja od jutra do večera, so blizu mesta in obenem na podeželju. Vasica v osrčju dežele refoška je znana po dobrem vinu - malvaziji in refošku - ter po oljčnem olju. Celotno posestvo je ekološko. Pridelujejo različne tipe vina, od bolj svežega do bolj zorjenega, tudi oranžna vina, nekatera polnijo v amfore. Gostitelji pravijo, da niti ne vedo več, katera generacija že tukaj prideluje vino in olje. Vseeno se še vedno radi izobražujejo in so skoraj vsi pri hiši tudi sommelierji. Posebnost njihove malvazije je tudi to, da je mineralna, ker je vinograd obrnjen proti morju. Mineralnost se čuti v vinih, kar tudi pokuševalcu da vedeti, da vino prihaja s primorskega območja. Desertno vino pa pridelujejo iz posušenih grozdov refoška, ki so kasneje obrani.
Sredi Šavrinskega gričevja v vasici Lopar stoji Hiša od Bardinca, v kateri je urejen etnografski muzej. Tipična istrska hiša je bila zgrajena pred 200 leti, v njej so predstavljene istrska črna kuhinja, vinska klet in domoznanska zbirka, na dvorišču pa v lopi hranijo mlatilnico iz leta 1803.
Skoraj povsod ponujajo tudi vino
Domačija Krmac z osmico in vinsko kletjo leži v Arjolu, v dolini blizu morja, med vinogradi, češnjami in oljčniki. Družinske tradicije vinogradništva in vinarstva se držijo tudi v osmici, vsaj kar se receptov tiče, saj ponujajo tradicionalne istrske jedi po maminih in noninih receptih, pa tudi domačo zlato malvazijo in refošk.
Družina Marsič je turistično kmetijo Kantina Romano v Popetrah odprla leta 1985 s ponudbo vsega, kar so na kmetiji gojili in pridelali: govedo, prašiče in kokoši, žito, ječmen, oves, buče, koruzo, oljčno olje in vinsko trto sorte refošk, kasneje pa še bele sorte vina. Danes tradicijo družine nadaljuje Romanov sin Robi.
Na turistični kmetiji Lukač v Montinjanu se ukvarjajo z integriranim vinogradništvom in oljkarstvom, s pridelavo lastne zelenjave in sadja. Pri njih je mogoče naročiti njoke, fuže, zelenjavne priloge po družinskih receptih, polento in bobiče, tipično koruzno mineštro, jedi pripravlja druga slovenska vinska kraljica Selma Lukač. Imajo tudi degustacijo vina in olja, žganja in refoškovega likerja, za tiste "brezalkoholne" pa domač bezgov in metin sok. Avgusta vabijo na vaško šagro (istrski vaški praznik) pod hrastom, novembra pa na tradicionalno martinovanje.
Sonja Kocjančič Posedi in Urban Posedi zaupata naravi, zato sta v vasi Trsek ustvarila lasten zeliščno-energetski vrt, imenovan Zeliščni raj slovenske Istre. Na gorski kmetiji imata posejana različna zelišča: smilj, sivko, rožmarin, rman ... pa nekaj trt, 220 oljčnih dreves ter sadno drevje. Pridelujeta in predelujeta na naraven način. Na posestvu imajo tudi živi energijski labirint in šest energijskih krogov ter dva čebelnjaka. Poleg masažnih olj, mazil, eteričnih olj, čajev, zeliščnih sirupov, oljčnega olja, žganih pijač in čebeljih izdelkov ponujata tudi apiterapijo v kažunu (čebelnjaku v istrskem stilu) ter vodeni ogled Zelenega raja.
Nazadnje omenimo še kmetijo Bordon v Dekanih. Ivan Bordon je kot prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre vpeljal lastno blagovno znamko vin. Družinsko tradicijo je nadaljeval sin Boris, ta znanje in posest prenaša na svojega sina Jana. Pri Bordonu goste popeljejo v svoj svet ne le s kapljico vrhunskih vin, temveč tudi z izbranimi izdelki, degustacijami, oddihom in vinskimi izleti v preteklost.
