Razvajanje za brbončice: Od Michelina do stojnice na festivalu dobrot

Tri leta je že tega, kar je Slovenija kot prva država v celoti nosila naziv Evropska gastronomska regija, pred letom 2021 so ta naziv prejemale le posamezne zaključene regije. Odločitev za dodelitev naziva vsej državi je razumljiva ne le zaradi velikosti (oziroma majhnosti) območja, temveč tudi zato, ker so v kulinaričnem smislu vsi deli Slovenije razviti in privlačni ne le za turiste, temveč tudi za domačine. Že pogled na seznam večjih gastronomskih prireditev po državi pokaže, da se skoraj vse leto, z izjemo najhladnejših mesecev, na tem področju kaj dogaja od Lendave do Pirana in od Radovljice do Metlike. Da sploh ne naštevamo vaških prireditev, namenjenih v prvi vrsti druženju lokalnih in okoliških prebivalcev ob dobri hrani in še boljši kapljici.

Pa ne le festivali in prireditve, priče naše gastronomske ponudbe so tudi restavracije in gostilne, med katerimi ne manjkajo niti tiste z vrhunsko kulinariko, kakršnih se ne bi sramovali nikjer po svetu. V Sloveniji je trenutno skupno devet restavracij z Michelinovo zvezdico: Hiša Franko v Kobaridu se ponaša s tremi zvezdicami, restavracija Milka ob jezeru Jasna pri Kranjski Gori z dvema, po eno imajo Restavracija Strelec na Ljubljanskem gradu, Dam v Novi Gorici, COB v Portorožu, Hiša Linhart v Radovljici, Grič v Šentjoštu nad Horjulom, Gostilna pri Lojzetu v dvorcu Zemono in Hiša Denk v Zgornji Kungoti. Še več jih je dobilo Michelinovo priporočilo in zeleno zvezdico. Med chefi pa so cenjene tudi kuharske kape, ki jih podeljuje Gault&Millau, prav tako med tremi najvplivnejšimi mednarodnimi vodniki v svetu gastronomije. Deset slovenskih restavracij se lahko pohvali s štirimi kapami (od možnih petih), poleg Hiše Franko, Gostilne pri Lojzetu, Griča, Hiše Denk, Milke in Strelca še restavracije Mak v Mariboru in Pavus v Laškem, JB Restavracija v Ljubljani in Ošterija Debeluh v Brežicah. Cela vrsta jih je odlikovanih tudi s tremi kapami in posebnimi priznanji. V vseh naštetih restavracijah chefi prepletajo slovensko gastronomsko tradicijo in sodobne trende ter sledijo načelom trajnosti.

Je res vse manj dobrih gostiln?

Resnici na ljubo pa je treba povedati, da vrhunska kulinarika ni ne za vsak žep ne za vsak okus. Patricija Furlan, vodja sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je na pogovoru o slovenskih domačih gostilnah, ki ga je pomladi pripravilo Društvo slovenskih turističnih novinarjev, povedala, da je tovrstni izbor sicer dobrodošel, ker pritegne tuje turiste, vendar tudi ti ne morejo vsak dan bivanja v Sloveniji jesti v restavracijah z Michelinovo zvezdico. Po njenih izkušnjah zlasti tuji turisti iščejo pristno domačo hrano, to pa lahko dobijo samo v tradicionalnih, največkrat podeželskih gostilnah. Teh pa je, po ugotovitvah sogovornikov na pogovoru, ki ga je vodila predsednica Društva turističnih novinarjev Marjana Grčman, vse manj. "Domačini večinoma ne hodijo v take gostilne, ker znajo hrano dedkov in babic pripraviti tudi doma, včasih še bolje. Da so domače gostilne danes v težavah, ste nekoliko krivi tudi mediji, ker ste poročali samo o vrhunskih dosežkih, ne pa o tem, kje imajo odličen golaž, vampe ali krvavice. Vsi smo poudarjali visoko kulinariko, fine dining, država je plačevala ocenjevalce, da smo spravili to kulinariko na višji nivo. To je sicer prav in dobro za vse, ampak žal smo ob tem pozabili na svojo avtohtonost, prav tako ta ni bila deležna nikakršne medijske podpore," pa je na pogovoru odkrito povedal Srečo Kunst iz družinske Gostilne Kunst v Krškem. "V zadnjih letih so za ugled gostinstva poskrbele gostinske šole, kuharska tekmovanja, oddaje po televiziji, treba bo le obdržati ta kader z dobrimi pogoji dela. Delovni čas je največja ovira, da bi se mladi raje odločali za gostinski poklic," je še dodala Patricija Furlan. 

Kulinarični festivali in prireditve po vsej državi

Povedala je tudi, da so naše regije kulinarični butiki, saj na majhnem prostoru premoremo zelo raznolike kuhinje. Njene besede potrjujejo številni festivali, dogodki in prireditve s kulinarično tematiko, ki se skozi leto zvrstijo po vsej državi. Pomladi in jeseni v vseh delih države poteka Teden restavracij, takrat lahko v kateri od sodelujočih restavracij pokusite degustacijski meni po ugodnejši ceni. Sicer pa je ponudba kulinaričnih prireditev po vseh pokrajinah obsežna in raznolika.

V Ljubljani so topli petki že tradicionalno rezervirani za Odprto kuhno, ki se občasno seli tudi v druge kraje po Sloveniji in obiskovalce navdušuje z raznolikostjo slovenske in svetovne kulinarike. Preplet tradicije in inovativnosti v prefinjeni obliki ponuja tudi November Gourmet Ljubljana, na katerem se zberejo prepoznavna slovenska gastronomska imena. Prav tako jeseni se lahko Ljubljančani in obiskovalci posladkajo na Čokoljani, festivalu čokolade, ki postreže z najboljšimi okusi priznanih proizvajalcev čokolade. Sladka razvada je tudi osrednja tema festivalov Sladka Istra, Festival čokolade Radovljica, Čili in čokolada v Mariboru ter Vino in čokolada v Podčetrtku.

Številne kulinarične prireditve po Sloveniji so obarvane bolj lokalno, od Festivala idrijskih žlikrofov preko Okusov Vipavske, Okusov Radol'ce, Okusov kranjskih miz, Okusov Bele krajine in Okusov Posavja, Praznika terana in pršuta, Meseca krasnih špargljev do Bogračfesta v Lendavi, Praznika kozjanskega jabolka, Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju in Guštfesta v Laškem pa Jestivala v dolini Soče. Pa sploh še nismo omenili Sočne vilice v Murski Soboti, Žametne večerje in Festivala Stare trte v Mariboru, Kranjske dolge mize, Štrukljifesta v Grušovljah, Pomola okusov v Izoli. Da sploh ne naštevamo vseh dogodkov, posvečenih trti in vinu, vse od rezi do martinovanja.

Ne le za turiste, tudi za domačine

Vsem dogajanjem je skupno to, da je na njih mogoče združiti uživanje ob vrhunski hrani in vinu s spoznavanjem lokalnih ponudnikov, njihove tradicije ali pa se preprosto družiti s prijatelji. Prireditve namreč še zdaleč niso namenjene le turistom, temveč tudi domačinom. Na njih mlajši spoznavajo tradicionalno hrano, starejši pa se lahko navajajo na to, da je mogoče tradicionalne okuse prepoznati tudi v novi preobleki. Kot je dejal Srečo Kunst, je namreč način prehranjevanja danes pač drugačen, mladim so všeč druge jedi, manj je fizičnega dela, ki zahteva prehrano naših dedkov in babic. "Gostinci nismo znali prilagoditi ponudbe tem spremembam, narediti sodobnejših avtohtonih jedi, ki bi sodile v podeželsko gostilno," je pojasnil Kunst. Festivali in prireditve so priložnost, da se tradicionalna ponudba nekoliko posodobi in bodo domače gostilne še naprej ostajale srce kraja na podeželju.