Novost znotraj slovenske policije, avtocestna policija, dobiva vse več trdnih temeljev, četudi naj bi v popolnem obsegu pričela delovati šele prihodnje leto. Ima že direktorja, predvideno sistemizacijo, okvirno pa seštet tudi denar, ki bo potreben za to enoto. Kar nekaj milijonov bo stala posebna uprava, zadolžena za nadzor na avtocestah in hitrih cestah.
Vprašanje pa je, ali je to res tisto, kar v tem trenutku v Sloveniji najbolj potrebujemo. Ne gre sicer za naš izum, tovrstne enote imajo tudi drugod, četudi so te države v manjšini. Predvsem pa imajo kilometrsko veliko večji delež avtocest, kot jih imamo pri nas. Pri nas smo za 600 kilometrov namenili 300 ljudi, torej na kakšna dva kilometra enega. Pa tudi temu ne bi nihče nasprotoval, če bi prometna varnost na naših avtocestah bila katastrofalna. Ali bi bilo število kaznivih dejanj, za katere naj bi bila prav tako pristojna policijska novotarija, zelo visoko. A so slovenske avtoceste med najbolj varnimi, saj je zabeleženo relativno malo prometnih nesreč, prav tako pa tudi žrtev. In kaznivih dejanj tudi ni tako veliko, da bi bila posebna enota potrebna. Drži sicer, da se na promet po avtocestah od uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja povečuje, a razmere so daleč od alarmantnih.
In poleg vsega tega v oči bije še kadrovska podhranjenost policije. Na vse možne načine skuša policijski vrh prepričati ljudi, da bi se zaposlili v policiji, zdaj pa bo avtocestna policija vzela kar nekaj kadrov, hkrati pa zmanjšala število policistov v postajah prometne policije, pod okrilje katerih sodijo varnostno veliko bolj problematične ceste.
Stara je ideja o avtocestni policiji pri nas, a vse do zdaj so se ustanovitvi te izogibali. Prav zaradi kadrovske stiske, pa tudi argumentov, da bi podobno nalogo lahko opravila zgolj nekoliko okrepljena že obstoječa enota za nadzor prometa. Zdaj je notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa tej ideji prižgalo zeleno luč in nastala je - policija znotraj policije. Ob kritikah, da gre za umetno ustvarjanje mest za vodilne kadre - v upravi bo namreč skoraj desetina vseh zaposlenih, predvsem pa za nagrajevanje zamenjanih kadrov. V tem primeru Andreju Juriču, ki se kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije ni ravno proslavil s tem, da bi se upiral političnim poskusom vplivanja na policijo, k čemur je nagnjena aktualna oblast.
Navadne državljane, ki se ne vpletajo v te igrice, zanima zgolj to, ali bo policija na dosegu, ko jo potrebujejo. In za avtocestno policijo mu bo figo mar, ko bo zaradi prometne nesreče na mestni cesti na policijo čakal uro ali več. Teh primerov že zdaj ni bilo malo, glede na vse spremembe, ki se obetajo, pa bo najverjetneje tega vse več. Bo torej policija sploh še tu za ljudi?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
