Da mora generalni direktor policije Anton Olaj odreagirati, ker da slovenski policiji dajejo ukaze protestniki, kot je Jaša Jenull, se je usulo po socialnih omrežjih potem, ko so ob dnevu državnosti policisti z alternativne proslave odstranili provokatorje, med katerimi se za rumenimi jopiči skrivajo neonacisti. Tudi premier Janez Janša je tvitnil, da je incident treba preiskati. Olaj je takšnim navodilom sledil. A izkazalo se je, da je policija reagirala na ukaz svojih vodilnih, ne pa na ukaze protestnikov, vsaj tako je ugotovil s strani generalnega direktorja policije izveden nadzor. Prvi mož policije pa s tem ni bil zadovoljen, ravnanje uniformirancev je označil za diskriminatorno, ker bi po njegovem morali odreagirati tudi na ravnanja nekaterih protestnikov.
Enako nezadovoljen je bil z delom policistov, ki niso dovolj dobro zaščitili poslancev (koalicijskih in vladi naklonjenih), ki so jih pred parlamentom napadli anticepilski protestniki. V tem primeru je nadzor sicer našel več nepravilnosti, a med drugim je bilo zapisano tudi, da so policisti poslance opozorili, da naj parlament zapustijo pri drugem izhodu. Poslanci, ki so se srečali s protestniki, so taka opozorila sicer zanikali.
Toda Olaj se tudi s tem ni zadovoljil. Rumeni jopiči pa so od njega in notranjega ministra Aleša Hojsa terjali, da se naredi red v policiji. In Olaj ga je - s kaznovanjem treh policistov na vodstvenih mestih, v katerih je prvi policist našel grešne kozle. Nevaren precedens da je to, direkten vpliv politike na terensko delo policistov, opozarjajo policijski sindikalisti. Aktualna oblast si je z vodljivim Olajem sicer policijo že podrejala, a bolj kot ne s kadrovskimi menjavami. Zdaj je udaril z disciplinskim kaznovanjem. Postavil se je v vlogo sodnika in rablja, kajti tako hudih kršitev pogodbe o zaposlitvi za prav določene policiste ni ugotovil noben nadzornik.
Tega Olaj ni storil, ko so policisti popisovali dijake, ki so protestirali zgolj zato, ker so hoteli v šole. Četudi je kasneje sodišče nedvoumno povedalo, da so bili ti policijski postopki pretirani, če za ilustracijo izpostavimo zgolj en primer. Zato se politični konotaciji Olajevega ravnanja v primerih alternativne proslave in groženj poslancem ni mogoče izogniti.
Ni zaman vprašanje, s katerim se v javnost obračajo policijski sindikalisti, kako bodo policisti ob protestih, ki jih zagotovo ni konec, ob teh pritiskih reagirali. Kajti glede na Olajevo sodbo zdaj ni več važno le strokovno in zakonito delo uniformirancev, ti bodo morali biti pozorni tudi na to, kdo so in kdo niso vladni podporniki ali nasprotniki, saj je pod aktualnim policijskim vodstvom to še kako pomemben dejavnik. Kaj si o takšni policiji mislijo državljani, pa Olaj dobro ve, saj so mu znani rezultati raziskave, po kateri naši policiji zaupa najmanj ljudi v vsej slovenski zgodovini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
