Barbara Gavez Volčjak
Osteoporoza večinoma prizadene starejše ljudi, najpogostejša posledica krhkosti kosti pa je, da se ta nepričakovano zlomi. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, če jim niso opravili meritve kostne gostote. Ko se kost zlomi pri majhni obremenitvi, na primer pri dvigovanju vnuka v naročje, je bolezen že napredovala.
Kosti so sestavljene iz beljakovinskega ogrodja, v katero se nalagata kalcij in fosfat, in se vse življenje neprestano prenavljajo. Stara kost se razgradi, v prostorih, ki tako nastanejo, se nalaga nova. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara razgrajuje, zato kosti postajajo večje, težje in gostejše. To se dogaja do približno 30. leta, ko dosežemo največjo kostno maso. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati, kosti postajajo krhke in se lažje zlomijo. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih petih letih po menopavzi, nato pa se pri obeh spolih odvija enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso in živijo dlje časa kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa pri ženskah hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 odstotkov žensk. S staranjem je izguba dela kostne mase torej običajna in pričakovana. Nasprotno je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine tudi pri starejših bolezenski pojav.
Dejavniki tveganja
Vzrokov za razvoj osteoporoze pri posamezniku znanost še ni popolnoma raziskala, znani pa so dejavniki tveganja, ki povečujejo možnosti za njen razvoj:
• Spol: ženske so bolj podvržene razvoju osteoporoze, ker imajo tanjše kosti in se jim po menopavzi kostna masa hitro zmanjša.
• Teža: pri nizki teži (strokovnjaki postavljajo mejo pri 60 kilogramih) je tveganje za osteoporozo večje.
• Starost: kostna gostota se z leti zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše.
• Genetika: tveganje za razvoj je bistveno večje, če je imel osteoporozo vaš bližnji sorodnik.
• Zgodnja menopavza: če se začne pred 45. letom, naravna ali po odstranitvi rodil.
• Prehrana: za kosti je škodljiva hrana z malo kalcija in vitamina D. Zaloge kalcija v telesu še zmanjša pretirano uživanje mesa in soli.
• Telesna nedejavnost: če ste telesno nedejavni ali dlje časa priklenjeni na posteljo, je tveganje za razvoj osteoporoze veliko.
• Razvade: kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač najedata kosti. Dovoljeni sta dve skodelici prave kave dnevno.
Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov oziroma krepitev kostne gostote
Na nekatere od dejavnikov tveganja seveda ne moremo vplivati, na druge pa lahko:
1. Skrbimo za prehrano z dovolj kalcija in beljakovin, pridobivamo dovolj vitamina D.
2. Živimo zdravo in opustimo škodljive navade, kot sta kajenje in pretirano pitje alkoholnih pijač.
3. Redno se ukvarjajmo s telesno dejavnostjo.
4. Izogibajmo se dejavnostim, pri katerih obstaja velika verjetnost padca (na primer smučanju, deskanju, drsanju, rolkanju) ali čezmerno obremenjujejo hrbtenico (kot so golf, tenis, jahanje ali kegljanje) in bodimo pazljivi na ovire v stanovanju.
Skrbimo za močne kosti
Najmočnejše orožje v obrambi pred osteoporozo je razvoj močnih kosti, zlasti pred 30. letom starosti. Pozneje je treba kostno maso vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih. To je mogoče na tri načine, ki pa delujejo le povezani:
• uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D,
• zdrav način življenja brez kajenja in pretiranega pitja alkoholnih pijač,
• redna telesna dejavnost.
Velik napredek pri zdravljenju
Včasih so osteoporozo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji niso pripisovali posebnega pomena. Šele v zadnjih dvajsetih letih smo priča velikemu napredku v zdravljenju osteoporoze, pri katerem predvsem upočasnimo njeno napredovanje. Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje zlomov oziroma krepitev kostne gostote. Večina zdravil lahko nevarnost zloma zmanjša približno na polovico. Vendar je nizka kostna gostota le eden od številnih dejavnikov tveganja za zlom kosti. Zato zdravniki pri odločanju za zdravljenje z računalniškim modelom izračunajo tudi bolnikovo tveganje za zlom. Model upošteva naslednje podatke: starost, spol, težo in višino bolnika, podatek o predhodnih osteoporoznih zlomih, zlomu kolka pri starših, jemanju glukokortikoidov, kajenju, pretiranem pitju alkoholnih pijač, morebitnem revmatoidnem artritisu in o drugih vzrokih sekundarne osteoporoze.
Obremenite mišice
Za močne kosti so ključne predvsem tiste aktivnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti. To so vse tiste vaje, pri katerih vaše noge nosijo vašo težo: tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje nogometa in podobno. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Smiselna je redna aktivnost tri- do štirikrat tedensko po 30 minut. Vadbo pa lahko vključite tudi v vsakdanje življenje, tako da greste peš v trgovino, na pošto ali v knjižnico.
Če je bolnikovo tveganje za zlome, ki ga zdravnik izračuna z uporabo modela, nizko, mu priporoča ukrepe za preprečevanje osteoporoze. Pri zmernem tveganju zdravnik napoti bolnika na merjenje kostne gostote, nato pa se na podlagi izvida odloči o zdravljenju z zdravili.
(Povzeto po: prof. dr. Tomaž Kocjan: Vse, kar moram vedeti o osteoporozi; soavtorici Maja Kozlevčar Živec, Gabrijela Gaber. 4., predelana in razširjena izdaja. Ljubljana: Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, 2020.)
