Hitremu staranju prebivalstva v domačem in svetovnem merilu bo treba posvečati vse več pozornosti, lahko preberemo v članku na spletnem portalu Prehrana.si, v katerem je predstavljen projekt NutriCare, ki ga je izvedel Inštitut za nutricionistiko. Po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije se bo do leta 2050 delež starejših v svetovnem prebivalstvu skoraj podvojil. Ustrezna skrb za starejše je ključna za dobrobit družbe v prihodnosti in zagotavljanje kakovosti življenja v starosti. Ena od pomembnih posledic staranja je tudi večje tveganje za neustrezen prehranski status, ta pa lahko prispeva k poslabšanju splošnega zdravja in povečanju ranljivosti. To tveganje je še posebno izrazito pri stanovalcih domov za starejše občane (DSO). Ustrezna prehrana in gibalna aktivnost bistveno prispevata k ohranjanju zdravja, povečanju kakovosti življenja in preprečevanju zapletov, kot so neustrezna prehranjenost, krhkost, izguba mišične mase in različni zdravstveni zapleti.
"V okviru raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje se v Sloveniji že leta trudimo identificirati ključne izzive na področju prehrane prebivalcev, zato na tem področju izvajamo vrsto raziskovalnih projektov," razlaga prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. V obdobju 2021-2024 so tako izvedli raziskavo NutriCare, s katero so pridobili vpogled v prehranske navade starejših, ki prebivajo v domovih za starejše občane v Sloveniji.
Preveč maščob, premalo vlaknin in ogljikovih hidratov
Raziskavo NutriCare so izvajali v 20 naključno izbranih DSO iz vseh devetih zdravstvenih regij Slovenije: Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Celje, Ravne na Koroškem, Kranj, Nova Gorica in Koper. Vključenih je bilo 387 prebivalcev DSO, starih od 65 do 101 leto. Analizirali so vnos hranil in ponudbo jedilnikov v DSO, hkrati pa pri sodelujočih opravili meritve mišične moči in telesne sestave ter laboratorijske preiskave krvi. Analize so pokazale, da stanje v povprečju ni bilo daleč od priporočil, hkrati pa nakazale prostor za izboljšave. Doc. dr. Živa Lavriša, vodja projekta NutriCare, meni, da je pri razmeroma samostojnih prebivalcih DSO vnos maščob in živil živalskega izvora nekoliko višji od priporočil, ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin pa zaužijejo manj, kot je priporočljivo, ker uživajo premalo sadja, zelenjave in polnovrednih žit. Zaradi razlik v telesni masi posameznikov je po besedah sogovornice z enotnimi obroki tudi težko vsem zagotoviti zadostno količino beljakovin. "To bi bilo sicer mogoče z ustrezno individualno obravnavo, ker bi poleg telesne mase upoštevali tudi zdravstveno stanje posameznika. Kar domovi glede na trenutno stanje lahko naredijo, pa je zagotavljanje ustrezne količine beljakovin (25-30 g) v glavnih obrokih, tu so možne izboljšave predvsem pri zajtrku in večerji," meni Živa Lavriša.
Izstopa pomanjkanje vitamina D
Pri pregledu dodajanja mikrohranil se je pokazalo, da 63 odstotkov prebivalcev DSO prehrani dodaja vsaj eno mikrohranilo, najpogosteje je bil to vitamin D, sledijo folat, vitamin B12, magnezij in železo. Z nekaj prilagoditvami jedilnikov, predvsem s povečanjem ponudbe živil rastlinskega izvora, bi lahko pripomogli k izboljšanju dnevnih vnosov nekaterih mikrohranil, ki so bila pod priporočenimi vrednostmi, še posebej to velja za magnezij, kalcij, vitamin A in kalij. "Pri preskrbljenosti z mikrohranili, ki smo jo določali z analizo krvnih biomarkerjev, je najbolj izstopalo pomanjkanje vitamina D," pravi Igor Pravst. Ne glede na letni čas so pomanjkanje vitamina D ugotovili pri vsaj 84 odstotkih tistih udeležencev, ki vitamina D niso dodajali. "To kaže na pomembnost dodajanja vitamina D v tej populaciji tekom celotnega leta. Običajna živila vsebujejo zelo malo vitamina D in je zato ustrezno preskrbljenost brez dodajanja zelo težko doseči. Hkrati se starejši v DSO zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih in zato se tudi poleti pri njih ne tvori vitamin D v koži," pojasnjuje sogovornik. Poleg vitamina D so ugotovili tudi nižje vrednosti folata in vitamina B12 od priporočenih, pomanjkanje slednjega je pri starejši populaciji nasploh pogostejše zaradi presnovnih sprememb, povezanih s starostjo. "Pri tem je smiselno upoštevati, da v DSO prebivajo ljudje s kroničnimi boleznimi, to pa lahko vpliva na preskrbljenost z določenimi mikrohranili," še pojasnjuje Pravst.
S fizično aktivnostjo proti sarkopeniji
Glede na rezultate raziskave NutriCare je imelo 39 odstotkov udeležencev raziskave indeks telesne mase nad 30, pri približno 40 odstotkih preiskovancev pa so bili prisotni kazalniki sarkopenije. Sarkopenija je stanje, za katero je značilna izguba mišične moči, mase in funkcije, njena pojavnost pa se s staranjem povečuje, zato je pri starejših v splošnem bolj pogosta kot pri preostali populaciji. Prisotnost sarkopenije zmanjšuje gibljivost, povečuje tveganje za padce in zlome ter vodi v večjo odvisnost posameznikov pri vsakodnevnih opravilih. Sarkopenija lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših in predstavlja resno zdravstveno tveganje, še posebej kadar je prisotna skupaj z debelostjo. Obojemu se je mogoče izogniti s primerno fizično aktivnostjo in ustreznim prehranjevanjem, še posebno zadostno količino beljakovin, razlaga Živa Lavriša. "Za zagotavljanje optimalne oskrbe bi bila v domovih za starejše občane smiselna uvedba strokovnega tima, ki bi poleg zdravnika vključeval tudi dietetika in kineziologa ali fizioterapevta. Takšna celostna obravnava bi omogočila prilagoditev oskrbe posameznikom glede na njihove specifične potrebe, vendar pa tovrstna praksa še ni vzpostavljena v vseh domovih za starejše. Če prebivalcem DSO ni zagotovljena celovita obravnava, obstaja večje tveganje za poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, večjo odvisnost od pomoči ter zmanjšanje samostojnosti. To povečuje stroške oskrbe v domovih, obenem pa ustvarja dodatne potrebe po usposobljenem negovalnem kadru, ki ga domovi že zdaj težko zagotavljajo. Zato je ključnega pomena, da se več pozornosti usmeri v preventivne dejavnosti, ki bi pripomogle k ohranjanju zdravja in samostojnosti starejših v DSO in seveda tudi starejših, ki živijo doma," meni Živa Lavriša.
Zadovoljni s sodelovanjem vseh vključenih
Projekt NutriCare je financirala Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, na Inštitutu za nutricionistiko pa so izjemno zadovoljni z odzivi in sodelovanjem vseh vključenih v raziskavo, ki se jim ob vseh rednih obremenitvah domov nikakor ni zdelo samoumevno. Izvedba tako zahtevnega projekta namreč potrebuje široko podporo – od vodstva do odgovornih zdravnikov, medicinskih sester, fizioterapevtov, dietetikov in osebja v kuhinji ter osebja, ki je vključeno v oskrbo. "Izkazan je bil velik interes za čim boljšo ureditev področja oskrbe prebivalcev v DSO, kar je pripomoglo k pridobivanju pomembnih podatkov, ki bodo lahko rabili kot podlaga za še učinkovitejše javnozdravstvene ukrepe in oskrbo starejših v prihodnje," pojasnjuje Živa Lavriša. Na inštitutu so bili zadovoljni tudi z odzivi preiskovancev, ki so z dobro voljo pomagali ekipam zbrati vse podatke in vzorce.
