Vida Božičko Štajnberger
V sinočnji Tarči na TV Slovenija so objavili skrite posnetke, ki razkrivajo grozljive razmere v baterijski reji kokoši na eni izmed slovenskih kmetij. Objava je del državljanske pobude "Slovenija proti kletkam", ki se zavzema za opustitev reje kokoši in svinj v kletkah. Društvo AETP, ki je prizore posnelo, opozarja, da razmere za živali v baterijski reji niso primerne za današnji čas. Kokoši imajo pri taki reji namreč na voljo prostor v velikosti A4 lista papirja. Kletke kokošim povzročajo trpljenje. To ugotavlja glavna uradna veterinarska institucija v Evropski uniji (EFSA) kot tudi domača veterinarska stroka.
Kaj prikazujejo posnetki?
Na posnetku vidimo kokoši nesnice, ki bivajo v žičnatih kletkah. Stroka ugotavlja, da kokoši v baterijski reji nimajo dovolj prostora za brskanje, raziskovanje okolice in izvajanje peščene kopeli. To povzroča stres in frustracijo. Pomanjkanje prostora je problematično tudi z vidika higiene. Velikost reje in natrpanost je eden glavnih dejavnikov tveganja za okužbo jajc s salmonelo.
Kokoši na posnetku nimajo dovolj prostora, da bi lahko v miru počivale na gredeh. Gredi v baterijski reji so prenizke in prekratke za kvaliteten počitek. Kokoš nima dovolj prostora, da bi razprostrla krila. Nesnice stojijo na žičnati mreži. Stroka poroča, da žičnata podlaga kokošim povzroča poškodbe blazinic prstov in je lahko vir okužb. Na žičnih tleh ni prostora za zadostno količino nastila in drugega finega materiala.
V kletkah in izven njih so vidna trupla v različnih fazah razkroja. Kokoš nese jajca na truplo. Na tleh je mrtva podgana. Trupla bi po zakonu moral rejec odstranjevati sproti. Neustrezni higienski pogoji niso problematični samo z vidika trpljenja živali, ampak predstavljajo resno tveganje za javno zdravje. Na površinah so debele plasti prahu. Prah je lahko vir salmonele in drugih mikroorganizmov.
Stroka nad posnetki zgrožena
Odzivi gostov v oddaji, ki so posnetke videli prvič, so bili ostri. "Da kokoš znese jajce na truplu in porabi perje poginule živali za gnezdo, je samo po sebi absurd in tega v svoji karieri še nisem videl," je povedal vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan.
"Na teh posnetkih ne gre za rejo, kjer bi bilo dobro poskrbljeno za zdravje in dobrobit živali," pa je povedala Andreja Bizjak, nekdanja direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. "To zagotovo ni sveže truplo. Tudi če je žival na tleh, ne v kletki, ampak na hodniku, je to nedopustno. Trupla se morajo odstraniti. To je popolnoma zgrešeno iz več razlogov. To je vaba za glodavce. Tukaj se lahko razvije marsikaj bakterijskega, virusnega." Meni, da bi inšpekcija morala obiskati tega rejca, preveriti njegovo poslovanje, delovanje in izpolnjevanje pogojev.
Rejec s posnetka z jajci zalaga skoraj 300 javnih zavodov
Čeprav se je baterijska reja v petih letih precej zmanjšala (leta 2018 je bil delež baterijske reje v Sloveniji 57-odstoten, leta 2023 pa je znašal samo še slabih 15 odstotkov), se jajca te reje še vedno znajdejo na naših krožnikih. Trgovci so se jim sicer odrekli in jih na policah praktično ne najdemo že zadnjih nekaj let, jih pa zaradi nižje cene odkupujejo gostinski lokali, hoteli, slaščičarne pa tudi javni zavodi, torej šole, vrtci, bolnišnice in domovi za starejše. Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletkah. Po zakonodaji je način reje potrebno označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca. Jajca iz reje v kletkah tako najdemo v predelanih izdelkih, kot so testenine, piškoti, tudi tistih, ki se tržijo kot domače, butično.
Tudi od rejca, ki smo ga lahko videli na posnetku, je lani jajca odkupovalo skoraj 300 javnih zavodov. Tarča je za komentar poklicala lastnika farme, pa nekatere javne ustanove, ki od njega nabavljajo živila. Latnik farme se na posnetke ni odzval, odzivi šol in vrtcev pa so bili, da bodo najprej počakali na odziv inšpekcije, saj do zdaj s tem dobaviteljem še niso imeli težav. Ta rejec ima sicer večinsko baterijsko rejo, vrtcem pa ponuja tudi ekološka jajca, ki pa jih sam nima in jih tako očitno preprodaja od drugih rejcev prek družinskega podjetja.
Jata Emona zavajala o tem, da nimajo več baterijske reje
Posnetki, ki so bili prikazani na Tarči, so bili tudi iz hlevov farme Duplica, kjer največji slovenski proizvajalec jajc Jata Emona goji kokoši nesnice. Gre za jajca izpod Kamniških planin z zaščiteno geografsko oznako. Jata Emona se na svoji spletni strani sicer hvali, da je baterijsko rejo kokoši nesnic ukinila že zdavnaj: "Z opustitvijo obogatenih kletk nismo čakali do njene prepovedi v letu 2027, ampak smo kletke opustili že šest let pred uveljavitvijo te prepovedi." Ko je Tarča lani vprašala Jato, kdaj so zares ukinili kletke, je prejela drugačen odgovor: "Zadnjih hlev z obogatenimi kletkami smo podrli letos na začetku leta." Posnetki kažejo, da so lanskega junija, pol leta zatem, ko naj bi podrli zadnji hlev z baterijsko rejo, v Jati še vedno imeli kokoši v kletkah. Preden je Tarča Jato Emona soočila s posnetki, je podjetje prosila za vstop v njihove hleve. Prošnjo so zavrnili in kot razlog navedli stroge preventivne zaščitne ukrepe. Tik pred oddajo pa je Tarča obvestila Jato Emona, da ima posnetke, ki kažejo, da njihove navedbe, da so baterijsko rejo že ukinili že zdavnaj, ne držijo. Znova so spremenili odgovor in rekli: "Hleve smo izpraznili oktobra." Nato so si premislili tudi glede snemanja in pokazali prazen hlev.
V javnih zavodih pogosto slabša kakovost hrane
V oddaji so se ukvarjali še s tem, da javni zavodi pogosto dobijo slabo ali celo pokvarjeno hrano. "Večkrat se je zgodilo, da smo meso tudi zavrnili, ker ni bilo užitno, ne po videzu ne po vonju. Žalostno pa je to, da so nas spraševali, kaj sploh kompliciramo. Še huje pa je, da so to isto sporno meso naprej odpeljali v dom upokojencev. Res žalostno. Za otroke in starejše bi morali nabavljati meso najboljše kakovosti," je dejala ravnateljica Osnovne šole Log Dragomer Mihaela Mrzlikar.
