Prišli smo do kritične točke, ki zahteva sistemske in strateške odzive za preprečevanje negativnih posledic.
Prizadevanje za oblikovanje prihodnosti zdravstvenega sistema prek trajnostnih in inovativnih pristopov je bila tudi osrednja tematika letošnje 13. konference Vrednost inovacij pod naslovom Prepoznavanje potencialov v zdravstvenem sistemu za spodbujanje inovacij.
Tokrat je Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb konferenco organiziral v sodelovanju z Društvom ekonomistov v zdravstvu, da bi predstavili učinkovito gospodarjenje z viri v zdravstvenih sistemih, kar omogoča prerazporeditev sredstev v korist prebojnih inovacij.
Cilj je zdrava družba
Po uvodnem nagovoru Jurija Starihe, predsednika uprave Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel poudarila, da mora biti zdrava družba naš glavni cilj. Prav zato si bo prizadevala za uvedbo na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave. O želji po spremembah, povezanih z zdravjem in zdravstvenim varstvom posameznikov in skupnosti, je spregovoril Bogdan Tušar iz Društva ekonomistov Slovenije v zdravstvu, ki je osrednje združenje strokovnjakov na področju ekonomike zdravstva, poslovanja in organizacije zdravstvenih zavodov.
»Društvo ima pomembno vlogo pri vsebinah, kot je ekonomika zdravstva, zato si želimo, da to področje postane prepoznavno. Veliko energije vlagamo v to, da opozarjamo in ponujamo rešitve za zdravstveni sistem, zdravstvo, zdravstvene zavode,« je o delovanju društva povedal Tušar. »Kot ugotavljamo na današnji konferenci, se že vsaj 15 let vrtimo okoli enih in istih problemov. Težave torej ostajajo, prav tako rešitve, zato si želimo, da bi bili vključeni v procese sprememb in da bi to, kar prepoznavamo kot pomembno, nekoč ugledalo luč sveta in se realiziralo.«
Zdravstvo brez inovacij nazaduje
Zdravstveni direktor na köbenhavnskem inštitutu za študije prihodnosti (CIFS) Bogi Eliasen se je po lanskem virtualnem sodelovanju letos konference udeležil v živo in ob tej priložnosti še natančneje preučil naše zdravstvo. Po njegovem mnenju se tudi slovenski zdravstveni sistem, tako kot drugje v Evropi, sooča z izzivi uvajanja sprememb.
»Vendar je sistem dokaj zrel pri prepoznavanju potreb po premiku proti preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu,« je pripomnil Eliasen, »Če bi to postala prioriteta, bi postal vodilni na tem področju, saj je to sprememba, ki jo potrebuje vsaka država.« Pri uvajanju sprememb se Slovenija, ki je sicer na področju zdravstva vodilna v naši mikro geografski regiji, sooča s prednostmi in izzivi majhne države. »Prednost je sposobnost hitrega povezovanja relevantnih deležnikov, izziv pa je, da nekatere spremembe zahtevajo zadosten obseg, pri čemer je pomembna povezanost z evropsko in globalno mrežo,« predlaga rešitve za premagovanje izzivov danski zdravstveni direktor.
Po njegovem mnenju se moramo premakniti od sistema, ki zdravi bolezni, v sistem, ki spodbuja zdravje, zato se je treba osredotočiti na zmanjšanje bremena bolezni, ki se jim je mogoče izogniti.
Po danskem zdravstvenem sistemu se zgleduje tudi Nemčija, ki nenehno uvaja inovacije v zdravstvenem varstvu.
Pravnik Marc Schreiner in direktor berlinskega združenja bolnišnic je prepričan, da stagnacija pomeni nazadovanje v zdravstvu. Kot je povedal, je nemški Zvezni skupni odbor za financiranje inovativnih zdravstvenih projektov od leta 2016 dodelil 200 milijonov evrov projektom, ki izboljšujejo medicinske napovedi in upravljanje bolnikov v prenatrpanih reševalnih centrih.
»Imamo tri glavne razvojne elemente. To so skladi za inovacije, ki nenehno zagotavljajo nove modele zdravstvene oskrbe, skladi za prihodnost spodbujajo digitalizacijo zdravstva, Organizacija zdravstvenega varstva pa je odgovorna za reformo bolnišnic.«
Schreiner je izpostavil pomembno naložbo v višini 4,3 milijarde evrov od leta 2020 do 2025 za digitalizacijo bolnišnic v Nemčiji, s poudarkom na integraciji naprednih digitalnih tehnologij za boljšo zdravstveno oskrbo. Poudaril je tudi nujnost reforme bolnišnic za reševanje finančnih težav, pomanjkanja osebja in velikega birokratskega bremena za zdravstvene delavce.
Breme kroničnih nenalezljivih bolezni bo še večje
Vedno večji problem sodobne družbe, s katerim se srečujemo tudi v Sloveniji, so kronične nenalezljive bolezni, med njimi sladkorna bolezen, ki je zaradi pogostosti in težkih posledic ne samo zdravstveni, temveč tudi širši družbeni, socialni in ekonomski izziv. Dr. Karmen Janša iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v svojem predavanju predstavila študijo o neposrednih zdravstvenih izdatkih za sladkorno bolezen v Sloveniji, objavljeno januarja letos.
»Skupaj s sodelavci dr. Petro Došenović Bonča, Jožetom Sambtom in Daliborjem Gavrićem smo analizirali podatke ZZZS za obdobje od leta 2019 do 2022. Povprečni letni izdatki za sladkorno bolezen so znašali 174 milijonov evrov oziroma 1108 evrov na bolnika, s povprečno letno rastjo 12,5 odstotka. Več kot polovico izdatkov so povzročili zapleti sladkorne bolezni, predvsem srčni zapleti, dializa zaradi odpovedi ledvic in oskrba diabetičnega stopala.«
Ugotovitve raziskave so bile iztočnica za okroglo mizo z naslovom Odprta vrata za inovacije v slovenskem zdravstvu? Želja ali realnost?, na kateri so razpravljali prof. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike Ljubljana, dr. Iztok Štotl z UKC Ljubljana, predsednica Europa Donna Slovenije Tanja Španić, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar ter dr. Janez Poklukar, zdravnik, nekdanji direktor UKC Ljubljana in Splošne bolnišnice Jesenice ter nekdanji minister za zdravje. Tatjana Jevševar je na okrogli mizi, ki jo je povezoval mednarodni svetovalec dr. Dorjan Marušič, izpostavila dva ključna izziva, ki ovirata razvoj inovacij v javnih zdravstvenih zavodih.
»Prvi izziv je pomanjkanje strokovnih znanj na področju upravljanja in vodenja, kar zavira učinkovito implementacijo inovativnih pristopov. Drugi izziv pa je pomanjkanje finančnih virov za uvajanje novih tehnologij, opreme in izboljšanje procesov, kar omejuje sposobnost zdravstvenih zavodov za sledenje sodobnim trendom,« je utemeljila Jevševarjeva. »Da bi zagotovili visoko kakovostno zdravstveno oskrbo v Sloveniji, združenje predlaga povečanje finančnih virov za inovacije in poenotenje pogojev za uvajanje novih zdravstvenih storitev.«
Kjer je volja za inovacije, je tudi pot
Nekdanji minister za zdravje dr. Janez Poklukar ima veliko izkušenj z vodenjem zdravstvenih ustanov. Prepričan je, da je za uvajanje inovacij ključna dobro pripravljena strategija.
»Izdelan mora biti strateški koncept, kot imamo na primer strategijo digitalizacije. Temu morajo slediti vsi izvedbeni projekti, zaposleni pa morajo biti dobro seznanjeni s tem, kakšni so cilji tistih, ki pišejo strategijo, in kakšen je namen sprememb. Ko zaposleni verjamejo v strategijo in sledijo vodstvu, najsi bo to vodstvo bolnišnice ali vodstvo ministrstva, načeloma pri implementaciji ni težav. Seveda pa ne smemo izpustiti uporabnika. Našega bolnika moramo prav tako usposobiti oziroma izobraziti, da bo vedel, zakaj uvajamo spremembe. In če seštejemo vse to, verjamem, da lahko uspešno izpeljemo spremembe.«
Ob tem je dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike Ljubljana pripomnil, da mora biti najprej sistem naklonjen inovacijam. »Pogosto se pričakuje le opravljeno serijo rutinskih storitev, skoraj nihče pa od zdravstva ne pričakuje inovacij. V okoljih, ki niso naklonjena inovacijam, se inovatorje celo gleda postrani. Le če je vodstvo zavodov naklonjeno inovacijam in če so pogoji ustrezni, je prostor za inovacije.«
Diabetolog dr. Iztok Štotl, predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za informatiko v zdravstvu na ministrstvu za zdravje, pri tem opozori še na pomembnost standardizacije strukture podatkov in poenotenje, ki pa zahteva kapacitete, ki se ukvarjajo s primarno rabo podatkov, torej s tem, kako bolniki in zdravniki uporabljajo podatke.
»Ključna strateška pomanjkljivost slovenskega zdravstvenega podatkovnega prostora je, da na nacionalni ravni nihče ne usklajuje informacijskih standardov za potrebe vsakodnevne rabe kliničnih podatkov. A kjer je volja, tam je tudi pot,« optimistično zaključi Štotl in spomni na pomembni člen – bolnika.
Vidik bolnika je predstavila Tanja Španić, predsednica Europa Donna Slovenija. »Inovacije imamo, voljo imamo, vse to moramo čim prej začeti uporabljati. Mogoče nas bo v to prisilila zakonodaja, saj je nova regulativa pred vrati, posebno v onkologiji. To je lahko izhodišče, da bodo tudi zdravstveni sistemi opazili prednost inovacij, ki nam bodo olajšale in ne otežile procese. Včasih so nekatere inovacije posledice predlogov bolnikov, zato se vračam k pozivu, da sodelujemo.«
Mednarodni svetovalec Dorjan Marušič je konferenco zaključil z mislijo, da je Slovenija med državami, ki uvajajo inovacije, prodorna. »Težava je predvsem vgraditev inovacij v celoten zdravstveni sistem, zato so današnji sogovorniki na okrogli mizi izpostavljali dosežke in predlagali tudi določene spremembe, od reorganizacije institucij in regulatorja do okolja, ki bi bilo bolj naklonjeno inovacijam, da bi jih tudi bolniki sprejeli z odprtimi rokami in z željo da bo njihovo zdravje čim dlje čim boljše.« Da je zdravstvo je še kako ekonomska, ne zgolj socialna ali družbena kategorija, spomni Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ. »Pomembno je približati pot državljana skozi sistem, jo prilagoditi njegovim potrebam, ne nujno željam, ker s tem že optimiziramo zdravstveni sistem, tudi v ekonomskem smislu. Poleg tega se zdi, da ves čas lovimo ravnotežje med odgovornostjo, tako posameznika kot sistemskih delov, in občutkom varnosti. Vprašanje je seveda, kaj posamezniku pomeni odgovornost in kaj občutek varnosti. Veliko je še prostora za inovacije in izboljšave, zelo pomembna je seveda volja do sprememb,« je zaključila Steglova in spodbudila razmišljanje o tematiki konference prihodnje leto. |