V novo leto smo vstopili predvsem s pričakovanji boljšega, drugačnega, nič več koronavirusu podrejenega življenja, čeprav ni mogoče pobegniti zavedanju, da bo koronakriza nedvomno še močno krojila naše nadaljnje (z)možnosti in odločitve - ne le kratkoročno ob neposrednem spopadanju z virusom, ampak predvsem dolgoročno, saj je ostro zarezala v vse pore tako naših poklicnih življenj kot zasebnih. Ni vseeno, s kakšno prtljago potujemo v novo leto oziroma desetletje, kaj ohranjamo, česar nikakor ne smemo izpustiti in kaj imamo priložnost opustiti.
Nekateri statistični podatki, tako parametri gospodarstva kot gospodinjstev, so še vedno opogumljajoči, čeprav so nenadno podvrženi zasukom in spremembam. Statistične obdelave in analize seveda spremljamo z zamikom, včasih tudi z občutkom, da je realno življenje bolj odmaknjeno od številk, ki naj bi ga odslikavale.
Ob večkratnih poudarkih, da smo pahnjeni v krizo, ki je tako zdravstvena kot ekonomska, začenja zdaj še bolj skrbeti slednja.
Ko se bodo odrazili prvi pozitivni učinki množičnih testiranj, zlasti pa cepljenja, ki je globalno upanje za ukrotitev virusa, bodo še bolj kot zdaj v ospredju vprašanja nadaljnjih eksistenc - predvsem socialno-ekonomski aspekti, ki so zdaj blaženi z vladnimi ukrepi. Kriza je sicer že zdaj neprizanesljivo udarila malo gospodarstvo. Več podjetij je kljub protikoronskim ukrepom in pomočeh pred tem, da kloni, vsa ne bodo ostala nad gladino. Ustvarjena dodana vrednost je padala že prej, z omejevanjem nekaterih gospodarskih dejavnostih je dnevno izgubljenega vse več. Kljub poudarkom, kako so vladni ukrepi, ki so obsežni, a še ne dovolj učinkoviti, prispevali k ohranjanju okoli 300 tisoč delovnih mest, prihaja v ospredje vprašanje, koliko delovnih mest bo za nadaljnji obstoj podjetij treba žrtvovati, ko se bodo protikoronski ukrepi iztekli in se bodo morala podjetja znova v največji meri postaviti nazaj na svoje noge.
Kupna moč prebivalstva v Sloveniji se je po podatkih Statističnega urada zadnja leta vztrajno povečevala. Vseeno je Slovenija ostajala v EU podpovprečna tako po individualni potrošnji na prebivalca kot BDP na prebivalca. V zadnjem obdobju pa je zaznati vse več varčevanja. Reakcija skrbnejšega razporejanja virov in tudi neizbežnosti varčevanja je bržkone že povezana s pazljivostjo in preudarnostjo ljudi pri trošenju, ne le z omejenimi možnostmi trošenja. Velika verjetnost je, da se bodo prioritete v potrošnji, če že ne potrošne navade, še spreminjale in da bodo ljudje - vsaj povprečna gospodinjstva oziroma družine v povprečju - še bolj racionalno in previdno razporejali razpoložljivi dohodek. Pravzaprav nimamo novega, "čistega" začetka, ki ga simbolno predstavlja preskok leta 2020, ki je za pozabo, a bo pisalo zgodovino. V 2021. gremo z ogromno neznankami in negotovostmi, odgovornost za sistematične, bolj strateške in domišljene ukrepe pa se medtem samo stopnjuje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
