Ameriško zvezno sodišče je za edino žensko, ki v ZDA čaka na izvršitev smrtne kazni, odpravilo preložitev dosojene usmrtitve. Lisa Montgomery, ki je leta 2004 zadavila nosečnico v Missouriju, ji izrezala in ugrabila otroka, bo tako po skoraj 70 letih v ZDA prva usmrčena zapornica. Zadnja ženska, ki jo je usmrtila ameriška vlada, je bila Bonnie Heady, ki je umrla v plinski komori v Missouriju leta 1953.
Datum usmrtitve Lise Montgomery je bil prvotno določen za 8. december lani, a sta njeni odvetnici Amy Harwell in Kelley Henry zboleli za covidom-19 in vložili na sodišče zahtevek za preložitev smrtne kazni, poroča britanski BBC. Zaradi bolezni namreč nista mogli potovati iz zvezne države Tennessee, kjer živita, v Teksas, kjer preživlja svoje zadnje dneve v zaporu Fort Worth njuna varovanka. Bolezen sta odvetnici prebolevali doma, ker pa se nista mogli v živo srečati s stranko, so ji bile kršene pravice do zagovornika. Ministrstvo za pravosodje je zato datum usmrtitve prestavilo na 12. januar, s čimer pa se odvetnici Montgomeryjeve nista strinjali. Sodišče se je postavilo na njuno stran in preklicalo ukaz direktorja urada za zapore, s katerim je določil novi datum usmrtitve. Pretekli petek pa je sodniški senat sklenil, da je direktor ravnal po zakonu, in dovolil izvedbo usmrtitve. Odvetnici Montgomeryjeve sta ob tem že sporočili, da bosta vložili zahtevek, naj sodniki ponovno preučijo svojo odločitev.
Decembra 2004 se je takrat 36-letna Lisa Montgomery iz Kansasa odpeljala do 23-letne Bobbie Jo Stinnett v Missouriju, da bi pri njej kupila pasjega mladička, je zapisano v sporočilu za javnost ministrstva za pravosodje. Ko je Montgomeryjeva vstopila v hišo osem mesecev noseče ženske, jo je napadla in davila, dokler ni žrtev izgubila zavesti. Nato je iz trebuha izrezala še vedno živega otroka in ga odpeljala, da bi ga vzgajala kot svojega. Dojenčka je predstavila znancem kot svojega otroka, a je okolica takoj postala sumničava, strahoten umor nosečnice pa je odmeval po vsem mestu. Morilko so dan pozneje izsledili in prijeli, otroka pa izročili šokiranemu očetu, ki se je moral sprijazniti z brutalno smrtjo ljube žene.
Leta 2007 je porota Montgomeryjevo spoznala za krivo grozljivega zločina in jo soglasno obsodila na smrtno kazen. Toda njeni odvetnici od začetka sojenja trdita, da je bila v otroštvu žrtev nasilja. Izpostavljata, da je zaradi pretepanja utrpela možganske poškodbe in da je duševno bolna, zato ji smrtne kazni sploh ne bi smeli dosoditi.
V ZDA so na zvezni ravni med letoma 1988 in 2018 obsodili na smrt 78 ljudi, usmrtili so tri. Vlada Donalda Trumpa je predlani sporočila, da bodo po krajši prekinitvi znova nadaljevali izvrševanje zveznih usmrtitev. Predvideni datum usmrtitve Montgomeryjeve je le nekaj dni pred nastopom mandata novoizvoljenega ameriškega predsednika. Joe Biden, ki je bil desetletja kot senator zagovornik smrtne kazni, je zdaj dejal, da si bo kot predsednik ZDA prizadeval za ukinitev zveznih usmrtitev. Smrtno kazen sicer v ZDA dovoljujejo v 29 zveznih državah, vendar so v štirih od njih guvernerji izdali moratorije za smrtno kazen, 21 zveznih držav pa je smrtno kazen že odpravilo. (zur)
