Kralji ne odstopijo, kralji umrejo v postelji," je nekoč, ko je bil še španski kralj, dejal Juan Carlos. Nekoč je res veljalo: "Kralj je mrtev, naj živi kralj." Prestol je naslednik dobil šele po smrti predhodnika. Res so marsikateremu tako ali drugače "pomagali" v prerani grob ali ga prisilili vsaj v odstop, a da bi se monarh prostovoljno odpovedal oblasti, se je v zgodovini precej redko dogajalo. A očitno tudi monarhije niso več, kar so nekoč bile. Val abdikacij je zajel zahodnoevropske kraljevine, vmes se je v Vatikanu upokojil celo papež in so kardinali izvolili novega, čeprav je prejšnji papež še živ, in v kratkem se bo tak prostovoljni prenos oblasti zgodil celo na Japonskem.
V deželi vzhajajočega sonca cesar v zavesti ljudi še vedno velja za božanstvo, čeprav to formalno že od konca druge svetovne vojne ni. To je bil pogoj zaveznikov, da po porazu Japonske tedanji cesar Hirohito ostane na prestolu. Hirohito je nato vladal še do smrti leta 1989, ko ga je nasledil sedanji cesar Akihito, ta pa se zdaj prestolu odpoveduje prostovoljno. Določen je tudi že datum tega dogodka, ki mu v novejši japonski zgodovini ni para. Cesar, ki je tik pred letošnjim božičem dopolnil 84 let, se bo s prestola umaknil 30. aprila 2019. Naslednji dan, 1. maja 2019, ga bo nasledil njegov najstarejši sin, zdaj 57-letni princ Naruhito.
Le še štirje nasledniki
Japonska cesarska družina se lahko pohvali z najdaljšo dedno linijo, ki sega več kot 2600 let v preteklost. Toda njeno članstvo se vse bolj oži, tudi zato, ker ženske s poroko z navadnim državljanom izgubijo status člana cesarske družine. Ko se bo princesa Mako, cesarjeva najstarejša vnukinja, novembra prihodnje leto poročila s svojim sošolcem z univerze, s katerim je zaročena, bo cesarska družina štela le še 18 članov, med njimi je 13 žensk. In ženske ne morejo naslediti cesarskega prestola. Tako naslednica novega cesarja ne bo princesa Aiko, njegov edini otrok, temveč njegov mlajši brat princ Akišino in nato njegov sin Hisahito.
Cesar Naruhito sicer ne skriva svojega mnenja o tem, da bi se morala sodobna Japonska odpovedati tej tradicionalni omejitvi, ki ženskam ne dopušča, da bi postale monarhinje. A očitno država na to še ni pripravljena. Morda bo do spremembe prišlo v času njegove vladavine, saj poznavalci pravijo, da Naruhito moderen človek in da bo z njim Japonska, sicer tehnološka in gospodarska velesila, tudi politično prestopila v sodobni čas. Naruhito, ki bo ob prevzemu prestola star 59 let, se je šolal v tujini, tudi na Oxfordu, znan je po tem, da zelo rad potuje in spoznava tuje kulture. Bo prvi japonski monarh, ki se bo odkrito zavzemal za pravice žensk in zaščito okolja, kar sta dve pomembni vprašanji sodobne Japonske.
Japonke so premalo vključene v gospodarsko, družbeno in politično življenje, saj še vedno po poroki ali najkasneje po rojstvu prvega otroka praviloma ostanejo doma. To pa v naglo starajoči se japonski družbi še povečuje pomanjkanje delovne sile. Po drugi strani pa vse manj mladih Japonk sploh razmišlja o ustvarjanju družine. Pravzaprav sploh nimajo časa za to. Pred kratkim opravljena raziskava je pokazala, da se 60 odstotkov neporočenih Japonk, starih od 20 do 39 let, počuti preveč izčrpanih, da bi vzdrževale partnersko zvezo.
Da je res zaščitnik žensk, je Naruhito pokazal že pred leti, ko je javno branil svojo ženo Masako pred očitki, da ni rodila sina, in od dvornih uradnikov zahteval, naj ne pritiskajo nanjo s takimi vprašanji. Masako je namreč zaradi tega zapadla v hudo depresijo in se celo za nekaj časa umaknila iz javnega življenja.
Naruhito je tudi dosleden zagovornik varstva okolja, udeležil se je več mednarodnih konferenc o zaščiti voda. Na tem področju bo imel kaj početi, saj se Japonska, ki želi postati vodilna sila pri reševanju ključnih izzivov, s katerimi so sooča človeštvo, torej tudi okoljevarstvenih, še vedno spoprijema s posledicami katastrofe v jedrski elektrarni Fukušima, ki jo leta 2011 prizadel cunami. Sanacija okolja, v katero so uhajale radioaktivne snovi, bo trajala še desetletja.
"Naredil bom vse za to, da bosta cesarjeva odpoved prestolu in ustoličenje princa prestolonaslednika minila brez težav in z blagoslovom vseh naših državljanov," je ob podpisu dokumenta, ki je cesarju dokončno omogočil abdikacijo, dejal premier Abe. Kakšna bo slovesnost ob predaji prestola, morajo še določiti, saj tovrstne tradicije ni. Za to bo pristojno posebno vladno telo, ki ga bo vodil glavni tajnik premierjevega kabineta Jošihido Sugo. Določiti bo treba tudi ime obdobja, ki se bo začelo s prihodom Naruhita na prestol. Znano pa je že, da se bo sedanji cesar iz Tokia preselil v Kioto in da bo prejel naziv džoko, kar pomeni upokojeni nebeški cesar, cesarica Mičiko pa naziv džokogo oziroma džokova žena.
Kraljica - služba za vse življenje
Del sveta z največ monarhijami je, z izjemo Bližnjega vzhoda, sicer Evropa. Deset jih je: Velika Britanija, Švedska, Norveška, Danska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Španija, Liechtenstein in Monako, še dve monarhiji s posebno ureditvijo sta Andora in Vatikan. Potem ko je do zamenjave oblasti prišlo celo v Vatikanu, kjer se je papež Benedikt XVI. odpovedal papeževanju in se upokojil, so v zadnjih letih tudi tri od evropskih kraljevin opravile zamenjavo na prestolu. Na Nizozemskem je odstop monarha, monarhinje pravzaprav, v korist mlajšega rodu že tradicija. Prestolu so se odpovedale kraljice Wilhemina, Juliana in leta 2013, pri svojih 75 letih, še Beatrix. Nasledil jo je sin Willem Alexander. Podobno tradicijo prenosa oblasti na mlajši rod poznajo tudi v Luksemburgu. Belgijski kralj Albert II. je, star 78 let, odstopil pod pritiskom javnosti, potem ko se je zapletel v serijo škandalov. Prestol je brez velikega pompa predal sinu Philippu. Bolj je odmevala zamenjava na španskem dvoru. Nekoč zelo priljubljeni kralj Juan Carlos, ki je državo uspešno popeljal iz diktature v demokracijo in je utelešal enotnost naroda, je v zadnjih letih izgubil velik del naklonjenosti podanikov, saj se je španska kraljeva družina zapletala v sumljive posle. Ko si je potem še kralj nesrečno zlomil kolk in se je razvedelo, da se je to zgodilo med tem, ko je v času najhujše gospodarske krize v Španiji na račun davkoplačevalcev lovil slone v Bocvani, in to povrhu v družbi ženske, ki ni njegova žena, mu ni preostalo drugega, kot da je napovedal odstop - uradno sicer zaradi slabega zdravja. Za kralja so okronali njegovega sina Felipeja.
Edvard VIII. Britanski (1894-1972) je postal kralj leta 1936 po smrti očeta, kralja Jurija V. Že takrat je bil v zvezi z Američanko Wallis Simpson, ki se je v tistem času ločevala od svojega drugega moža. Poroka je bila nesprejemljiva za anglikansko cerkev, za vlado pa tudi za ljudstvo. Odstopil je 10. decembra 1936, po 326 dneh vladavine. Dobil je naziv vojvoda Windsorski, se umaknil v tujino in se poročil z Wallis Simpson. Kralj je postal njegov mlajši brat Albert, ki je prevzel ime Jurij VI.
Joseph Ratzinger, rojen leta 1927, je bil za papeža izvoljen 19. aprila 2005, izbral si je ime Benedikt XVI. 11. februarja 2013 je presenetil z novico, da bo 28. februarja istega leta odstopil. Postal prvi papež po Gregorju XII., ki je odstopil leta 1415, in prvi po Celestinu V. leta 1294, ki je to storil prostovoljno.