Težje ko so razmere, boljši so dosežki. Ali pa vsaj sijejo bolje. Seveda je takšna ugotovitev, strnjena pod koronsko gospodarsko leto 2020, izjemno pavšalna, a če bi sodili po rezultatih in po prikazanem nagrajenih podravskih podjetij, je jasno predvsem nekaj - v težjih razmerah je več priložnosti. Resda tudi (precej) več pasti, a kdor zna prepoznati priložnosti in jih izkoristiti, (lahko) piše izjemne zgodbe. Najboljši so, kakopak, najboljši. In veseli, da nikakor niso edini, soj žarometov je pač vselej ožje usmerjen.
Ker so bila podjetja, kot je slikovito ponazoril predsednik Štajerske gospodarske zbornice Roman Glaser, v minulem letu deležna udarcev, ki jih niso bila vajena še nikdar v treh desetletjih samostojne države, so seveda vsa preživela zmagovalci, njihovi menedžerji pa so si pridobili certifikat robustnosti. Da ima Maribor najboljši položaj v državi za razvoj logistike, je bilo (kolikič že?) znova slišati. A kaj mu bo to v državi, ki Maribor, vsaj ko gre za energetsko (samo)oskrbnost, še zmeraj vidi predvsem kot molzno kravo. A to je že druga zgodba. Oziroma - druga plat iste zgodbe.
Kar v zimi, ki je pred vrati in ko nas bodo očitno bolj kot radiatorji (po)gre(va)li računi za ogrevanje in električno energijo, nikakor ni nepomembno. Sploh ne ob dejstvu, da cene emisijskih kuponov za ogljikov dioksid letijo v nebo, strategije zapiranja rudnika v Šaleški dolini še kar ni, TEŠ pa odpoveduje pogodbe za dobavo toplotne energije regiji. Ko govorimo, da bomo nekaj ugasnili, moramo imeti tudi odgovor, kaj bomo prižgali, je jasno sporočilo infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca. A scenarij, da bi lahko prav izgubarski TEŠ potopil HSE s svojim paradnim konjem, Dravskimi elektrarnami Maribor, ki so z naskokom največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v državi, je povsem odveč, je bilo razumeti ministrov zamah z roko. Minister je hitel miriti tudi z informacijo, da so v Podravju v postopku umeščanja kar štirje energetski projekti. Ob tem pa sta hitrost in oteženost postopkov za umeščanje v prostor v naši državi že zgodba z dolgo brado. Kajti denar menda je. In to je lepo slišati.
Da denar je, zdaj čutijo vsi; tisti, ki ga imajo, in tisti, ki ga nimajo. A račun za izobilje, ki bo prišel (pre)kmalu, bodo čutili predvsem slednji. Kot je to v navadi. Kajti inflacija že trka na vrata, le poglejte (napovedane) podražitve. Da je tokratna energetska kriza po eni strani posledica špekulativnega trga, je zdaj prav toliko slaba tolažba kot dejstvo, da je drugi razlog za taisto krizo predvsem energetska odvisnost Evrope. Čeprav je res, da bi se slednji z drugačnim pristopom v preteklosti lahko (vsaj delno) izognili, pa je v tem trenutku realnost lahko le lekcija za prihodnost. Ki bo, če jo bomo znali obrniti sebi v prid, svojo dragocenost šele pokazala. Podjetniki to znajo; njihova stopnja učenja na lastnih napakah je izjemno visoka, enako pa velja za učenje na napakah drugih. In preteklo leto je bila odlična priložnost za učenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
