Živimo v času, ko je kultura preobremenjenosti dosegla pošastne dimenzije. To pomeni, da večino časa preživimo v službi, pozabljamo pa na zasebno življenje. In nekateri ljudje ne prenesejo tega pritiska.
Kultura preobremenjenosti vse bolj prevzema naša življenja. Več časa preživimo v službi, delamo nadure in se bojimo, da bo v nasprotnem primeru nekdo drug prevzel naš položaj. V vrtincu odgovornosti pozabimo na zasebno življenje in duševno zdravje, piše Index.hr.
Kultura preobremenjenosti lahko ljudi pripelje do skrajnosti in azijske države so tukaj zelo očiten primer. Redno poslušamo o ljudeh, ki naredijo samomor, ker ne morejo obvladati pritiska, ki ga je družba naložila na njihova ramena. 26-letni zdravnik z Japonske si je vzel življenje. Njegova mama zdaj poziva vlado, naj spremeni svoje stališče do zahtev, ki jih delodajalci postavljajo zaposlenim.
Družina 26-letnega zdravnika iz japonskega Kobeja, ki je leta 2022 naredil samomor, prosi za spremembo pristopa države do dela. Mama Takashime Shinge in njeni odvetniki pravijo, da je sin v enem mesecu oddelal več kot 207 ur nadur v bolnišnici, preden si je vzel življenje. Več kot tri mesece ni koristil niti enega prostega dne.
Medicinski center Konan, bolnišnica, kjer je delal Takashima Shingo, je prejšnji teden na tiskovni konferenci zavrnila obtožbe. Junija 2023 je vladna delovna inšpekcija ugotovila, da je bila smrt moškega povezana z njegovim dolgim delovnim časom. Po poročanju japonske javne televizije NHK pokojnik ni mogel obvladati pritiska, ki ga je bolnišnica izvajala na delavce.
Kot poroča CNN, se Japonska že dolgo bori z vztrajno kulturo preobremenjenosti. Stres povzroča duševne krize, ki pogosto vodijo v ekstreme. Samomoru zaradi preobremenjenosti pravijo "karoši" oziroma "smrt zaradi preobremenjenosti".
V petek, 18. avgusta, je družina pokojnika pripravila novinarsko konferenco. Njegova mama je povedala, da ji je sin zaupal, da ga v službi nihče ne ceni, da je popolnoma sam. Njegov brat je poudaril, da 200 dodatnih ur, ki jih je pokojnik preživel v bolnišnici, dokazuje, da ustanova "sploh nima konkretnega pristopa k vodenju dela".