Uroš Esih
Slovenija je posejana z različnimi spomeniki, ki so tako ali drugače povezani z dogodki in ljudmi iz narodnoosvobodilnega boja (NOB) v drugi svetovni vojni. V registru kulturne dediščine je iz druge svetovne vojne zabeleženih okoli 2900 spominskih enot, od tega jih ima več kot 800 status kulturnih spomenikov. Zveza združenj borcev (ZZB NOB) razpolaga še z obširnejšim seznamom. Po njihovem štetju naj bi bilo v Sloveniji okoli 5400 spomenikov NOB. Dejstvo je, da so obeležja NOB najbolj množična skupina javnih spomenikov v Sloveniji.
Največ spomenikov NOB sklatijo in nadomestijo v Ljubljani
Ker gre za pomembno, hkrati pa tudi kontroverzno epizodo iz slovenske polpretekle zgodovine, so spomeniki NOB izpostavljeni ideološko-političnemu obračunavanju, vandalizmu in ne nazadnje zobu časa. Odmeven primer odstranitve spomenika eni od ključnih osebnosti NOB, Borisu Kidriču, se je nedavno zgodil v Kidričevem, kjer je dal župan Anton Leskovar (SDS) samovoljno in brez ustrezne zakonske podlage odstraniti že pred tem večkrat oskrunjen Kidričev spomenik.
Na ZZB NOB smo naslovili vprašanje, koliko spomenikov in spominskih obeležij, posvečenih NOB, je bilo v zadnjih letih oskrunjenih ali poškodovanih. Generalni sekretar Aljaž Verhovnik nam je odgovoril, da natančnih podatkov žal nimajo. "Vemo za nekaj primerov. Oskrunjeni pa so bili nekateri vidni simboli, kot je spomenik v Jelenovem žlebu in Baza 20," nam je povedal Verhovnik.
Cerar na dan upora slavil plebiscit
"Krona slovenske uporniške misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvoumno enoten izid plebiscita leta 1990, svojo vizijo pa smo Slovenci obranili v osamosvojitveni vojni," je bil osrednji poudarek slavnostnega govorca, premiera Mira Cerarja, na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju v Kočevju. Po njegovem mnenju je pomembno, da se ob vsakoletnih proslavah dneva upora spomnimo, da smo Slovenija vsi, tako slovenski reformatorji in razsvetljenci, Matija Gubec in kmečki uporniki, podporniki zedinjene Slovenije iz leta 1848, taborsko gibanje in vsi slovenski očetje ter sinovi in možje, padli v prvi svetovni vojni. "Bodimo dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov," je še dejal Cerar v slavnostnem govoru, ki je bi tudi predvolilno intoniran.
Kraja narodnega spomina
"V MOL je bilo v obdobju dvajsetih let do leta 2014 sklatenih več kot 200 spomenikov, večina med njimi je bila povezanih z NOB," nam z natančnejšimi podatki obsega skrunjenja spomenikov, ki so element pričevanja zgodovinskega spomina slovenskega naroda, postreže Janja Gojkovič, zunanja sodelavka Mestnega muzeja Ljubljana. Restavratorski oddelek muzeja namreč dobi največ naročil za obnovo ali rekonstrukcijo spomenikov. Gojkovičeva nam še pove, da so bronasti kipi v javnem prostoru izpostavljeni velikemu tveganju vandalizmu, saj so v največ primerih tarča "zbirateljev kovin", nekaj pa je seveda tudi politično motiviranega vandalizma.
"Priča smo izbrisu zgodovine, briše se v učbenikih, sedaj pa se uničuje še nepremična dediščina. Gre za krajo spomina, netolerantnost in ikonoklazem," je kritična Gojkovičeva, sicer hči kiparja Viktorja Gojkoviča, avtorja spomenika v Kidričevem, ki so mu (politični) vandali sklatili že sedem kipov.
Brisanje zgodovine je ponekod postalo praksa
"Vse pogosteje smo priča sistematičnemu uničevanju dediščine in posledično uničevanju duha naroda," opaža zgodovinar dr. Aleksander Lorenčič. Kako pomembna je kulturna dediščina, kaže po njegovih besedah tudi to, da je načrtno brisanje zgodovine ponekod postalo praksa in del vojne taktike: "Vzemimo za primer Bližnji vzhod, kjer so čez noč izbrisali večtisočletno bogato zgodovino."
Čeprav se ob takšnih novicah zgrozimo, žal tudi v Sloveniji poznamo številne primere slabe prakse v odnosu do dediščine. "Pred kratkim odstranjen ostanek kipa Borisa Kidriča je naletel na precejšnje ogorčenje javnosti. Spomenik je bil okrnjen že konec leta 2010, pred nekaj meseci je neznanec na ostanek spomenika postavil svinjsko glavo. Čeprav nekateri v takšnih in podobnih dejanjih vidijo le obliko svobode izražanja ali umetniški performance, pa se je ob tem treba vsaj resno zamisliti, takšna dejanja ostro obsoditi in na vse skupaj pogledati širše ter predvsem brez ideološke prtljage," posledice kidričevskega primera komentira Lorenčič.
Javnost občutljiva le za dediščino NOB in versko dediščino
"Leva ali desna dediščina, naša skupna je, saj priča o naši skupni zgodovini. In poznavanje te, lepe in malo manj lepe, je ključno za naše zanamce. Upam, da ne bomo šli po poti barbarov in sistemskega uničevanja vsega, kar nas moti, zaradi neskladanja z našimi prepričanji," opozarja Lorenčič in dodaja, da ko gre za dediščino NOB ali verske simbole, javnost odreagira z večjim ogorčenjem, zgražanjem in burno. A kot direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož bi si na osnovi poznavanja širše problematike odnosa do kulturne dediščine želel, da bi se s podobnim ogorčenjem javnost redno odzivala tudi na druge primere zanemarjanja dediščine. Ob tem je izpostavil enega od večjih primerov zanemarjanja kulturne dediščine, konkretno na Ptuju, ki se ponaša z eno najpomembnejših evropskih zbirk rimskodobnega nepremičnega in premičnega gradiva, ki pa je poleg ostale bogate dediščine že sedem let deponirana v nekdanji vinski kleti, in nič ne kaže, da bi jo lahko v kratkem ponovno postavili na ogled.
