Starejši in prometna varnost: Ko začutite negotovost, prosite za prevoz

S staranjem prebivalstva v Sloveniji narašča tudi število starejših voznikov. Podatki kažejo, da je bilo pri nas konec preteklega leta 384.028 imetnikov vozniškega dovoljenja, ki so starejši od 61 let, to je 28 odstotkov oziroma skoraj tretjina vseh imetnikov. Od tega jih je bilo kar 784 starejših od 90 let. Na cestah bo tako čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju, ki se po določenih lastnostih razlikujejo od voznikov v drugih starostnih skupinah. Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu (AVP) je zato pred devetimi leti v sodelovanju z Generalno policijsko upravo, Darsom, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Rdečim križem Slovenije, univerzami za tretje življenjsko obdobje in drugimi partnerji zagnala projekt brezplačnih celovitih usposabljanj za starejše z naslovom Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, namenjen varni mobilnosti starejših. Menijo namreč, da starostnikom mobilnosti ni treba omejevati, temveč si moramo kot družba prizadevati, da bodo čim dlje samostojni, mobilni in obenem varni. Po eni strani imajo namreč ti vozniki dolgoletne vozniške izkušnje, po drugi pa se v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zanj veljajo novi predpisi in spremembe cestne infrastrukture, lahko soočijo z več težavami kot mlajše vozniške generacije.

Kaj povzroča največ težav

V sklopu projekta AVP skupaj s predstavniki policije in Rdečega križa po vsej Sloveniji izvaja tudi predavanja Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, nedavno so ga pripravili na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Maribor, ki deluje v prostorih Dobe. Predavatelj Sebastijan Turk iz AVP je ob tem izpostavil nekaj specifičnih ugotovitev o starejših voznikih:

• starejšim voznikom še pred vožnjo nekaj težav povzročata pravilna nastavitev sedežnega položaja in namestitev vzvratnih ogledal, kar pri vožnji pomeni manj pozorno opazovanje za vozilom;

• nekaj več težav imajo pri vožnji v krožnih križiščih in na avtocestah;

• težave imajo z vzdrževanjem ustrezne varnostne razdalje;

• opazne so težave s tehniko vožnje, na primer vožnja pri visokih obratih in speljevanje v klanec, ter pri vzvratnem parkiranju.

"Pomemben cilj dela s starejšimi vozniki je, da jih seznanimo z najpogostejšimi napakami, ki jih delajo v cestnem prometu in so v največji meri povezane z upadom psihofizičnih sposobnosti. Svetujemo jim, kako naj načrtujejo pot, preverijo razmere na cesti, pripravijo vozilo in tudi ocenijo svoje zdravstveno stanje. Kljub nekaj desetletjem pridobljenih izkušenj v cestnem prometu in številnim varno prevoženim kilometrom je pri starejših voznikih izjemno pomembno, da objektivno presodijo svoje aktualno zdravstveno stanje in se posvetujejo z osebnim zdravnikom," razlaga Sebastijan Turk.

Kadar se starejši vozniki ne počutijo dobro ali so utrujeni, naj se izogibajo vožnji, tako naj ravnajo tudi, kadar uživajo zdravila, ki vplivajo na sposobnost vožnje. Pri slednjih naj bodo starejši vozniki še posebno pozorni in se o morebitnih omejitvah glede vožnje in uživanja določenih zdravil (trigonikov) posvetujejo s svojim zdravnikom. Prav tako AVP opozarja, da alkohol ne sodi za volan. Alkohol sam, še pomembneje pa v kombinaciji z zdravili, pomembno poslabša psihofizične sposobnosti, nujno potrebne za varno vožnjo.

Starejši vozniki tudi med povzročitelji nesreč

Policisti so na območju mestne občine Maribor v prvih enajstih mesecih letošnjega leta ugotovili 1413 kršitev cestnoprometnih predpisov, ki so jih storili starejši od 64 let. "Izmed drugih starostnih skupin je ta starostna skupina po številu ugotovljenih kršitev primerljiva s starostno skupino 18-24 let. Pri preostalih skupinah je zaznanih cestnoprometnih prekrškov precej več," pravi policijski inšpektor Mitja Gamser, pomočnik načelnika PP Maribor I. Vozniki nad 64 let so bili v tem času po Gamserjevih podatkih udeleženi v 412 prometnih nesrečah, skoraj vsak drugi voznik iz te skupine pa je bil povzročitelj prometne nesreče, kar kaže na to, da so starejši vozniki pogosto povzročitelji prometnih nesreč.

Na delavnicah po besedah Sebastijana Turka velik poudarek namenjajo vzdrževanju vozniške kondicije. Starejši vozniki namreč zelo dobro obvladajo vožnjo na določeni relaciji, ki jim je dobro poznana in na njej redno vozijo, ne želijo pa se podati na pot, ki jim je nepoznana. "Prav to želimo z našimi delavnicami in svetovalnimi vožnjami preseči. Da starejši premagajo tovrstno nelagodje in se lahko samozavestno in varno podajo na vsako vožnjo," poudarja sogovornik.

Tehnologija pomaga, če jo znamo uporabljati

Obenem starejše seznanjajo s tehnološkimi možnostmi, ki jih ponujajo sodobna vozila in ki povečajo varnost vožnje. Toda Turk ob tem izpostavlja: "Poudarjamo, da so te vozniku lahko v pomoč, nikakor pa ne smejo nadomestiti njegove pozornosti in odgovornosti za pravilno in varno vožnjo." Poleg avtomatskega menjalnika priporoča predvsem uporabo asistenčnih sistemov, vendar doda, da se je treba z njihovim delovanjem še pred vožnjo podrobno seznaniti, najbolje v varnem okolju, kot so poligoni treninga varne vožnje:

• Kamere za vzvratno vožnjo omogočijo boljši pregled pri vzvratni vožnji in parkiranju.

• Senzorji za mrtve kote lahko zaznajo vozila ali pešce, ki so zunaj vidnega polja voznika, in opozorijo voznika na nevarnost. To je še posebno koristno pri menjavi prometnega pasu ali obračanju.

• Sistem za ohranjanje voznega pasu voznika opozori, če nenamerno zamenja lego vozila na vozišču.

"Vse te tehnološke rešitve lahko starejšim voznikom pomagajo pri boljši zaznavi dogajanja v prometu in boljši ozaveščenosti o tveganjih na cesti, kar vodi k večji varnosti med vožnjo. Vendar je kljub temu zelo pomembno, da starejši vozniki ostanejo pozorni na svoje vozniške sposobnosti," poudarja sogovornik. Vsem pa tudi polaga na srce, naj bodo samokritični, preden sedejo za volan: "Ko začutite negotovost, raje koga prosite za prevoz ali uporabite alternativne oblike prevoza."