Tanja Fajnik Milakovič
Šibenik je eno od petih mest na svetu, ki imajo kar dva spomenika pod zaščito Unesca, s čimer se lahko pohvalijo samo še London, Berlin, Peking in New Delhi. Poleg šibeniške katedrale sv. Jakoba, ki je prava arhitekturna mojstrovina, je Unesco pod svoje okrilje uvrstil še eno od štirih šibeniških trdnjav. To je trdnjava svetega Nikolaja, zgrajena na otočku Ljuljevac. Če prihajate v Šibenik z morske strani, kar je zagotovo najbolj impozantno, je ne morete zgrešiti. Zelo malo trdnjav je tako slikovitih in elegantnih kot renesančna trdnjava sv. Nikolaja ob vhodu v čudoviti kanal sv. Anteja, po katerem je Šibenik povezan z odprtim morjem. Narejena je bila v 16. stoletju za obrambo Šibenika, po padcu Skradina pod osmansko oblast, ko so Benečani morali okrepiti obrambo šibeniškega pristanišča, ki je bilo strateško najpomembnejše pristanišče na vzhodni obali Jadrana. Pred časom so trdnjavo odprli tudi za obiskovalce. Do nje se lahko na voden izlet peljete z ladjico s šibeniške rive. Ogledate si njene notranje prostore in izveste veliko o življenju vojakov, ki so tukaj službovali in živeli, saj otočka niso smeli zapuščati.
Igra prestolov na trdnjavi sv. Ivana
Šibenik pa se ponaša še s tremi utrdbami na kopnem, ki so jih zgradili za obrambo mesta pred Turki. Prvo trdnjavo sv. Mihaela nad mestom. Sprehodite se lahko po obnovljenem obzidju, od koder je čudovit pogled na morje z okoliškimi otočki in mesto. Osrednji prostor trdnjave so preuredili v velik amfiteater, v njem pa pripravljajo številne prireditve, koncerte in festivale. Zaradi zanimivega videza in atraktivne lokacije velja danes za enega najprestižnejših odrov pod zvezdami v regiji, avditorij pa ima kar 1077 sedežev. Še više na hribu je trdnjava Barone, ki so jo Šibenčani zgradili sredi 17. stoletja, v času slabih odnosov med Otomanskim cesarstvom in Benetkami. Z revitalizacijo je to postal kraj, kjer se lahko s pomočjo najsodobnejše tehnologije zazrete v preteklost Šibenika. Spoznate obrambno moč mesta in impresivne zgodbe njegovih prebivalcev v inovativnem, interaktivnem muzeju. Toda trdnjava Barone je veliko več kot prostor, kjer se proučuje preteklost. Lahko je tudi gastro popotovanje po šibeniški regiji, če se odpravite v Gastro-kulturni center, ki ponuja posebno ponudbo izbranih dobrot in šibeniškega vina. Lahko pa tukaj ob skodelici kave zgolj opazujete sončni zahod.
V istem obdobju, ko so bili Osmani pred vrati Šibenika in ko je bila zgrajena trdnjava Barone, je v manj kot dveh mesecih zrasla še trdnjava sv. Ivana, največja od treh kopenskih šibeniških trdnjav. Po pripovedi so jo v pičlih 58 dneh zgradile Šibenčanke z lastnimi rokami, na nadmorski višini 115 metrov, in tako pomagale uspešno ubraniti mesto pred vdorom Turkov. Ta trdnjava v obliki zvezde je danes v celoti obnovljena, v njej pa najdete atraktiven izobraževalni kampus s spalnicami in pametnimi interaktivnimi učilnicami. Mnogi jo danes obiščejo tudi zato, ker je bila izbrana za naravno kuliso popularne serije Igra prestolov.
Zakaj je Skradin zanimiv tudi za znane in bogate?
Šibenik pa ni znan le po svojih trdnjavah, ampak tudi po katedrali, ki se ponaša z 32-metrsko kupolo. Gradnja cerkve je trajala kar 105 let, ker je bila večkrat prekinjena zaradi številnih vojn, bolezni in revščine. Za gradbeni material so uporabljali apnenec in čudoviti beli marmor z Brača, pa tudi z otokov Korčule, Suska, Raba in Krka.
Katedrala sv. Jakoba je nekaj posebnega, saj je v celoti narejena samo iz enega in edinega materiala, iz kamna, brez malte in lesenih konstrukcijskih elementov. Je delo kar treh arhitektov, od teh pa dva, eden je bil Juraj Dalmatinac iz Zadra, nista dočakala zaključka gradnje. Šibeniška katedrala sv. Jakoba je poleg raznih gradbenih inovacij posebna tudi po 74 skulpturah glav, izklesanih na zunanjem delu v višini oči mimoidočih.
Zanimiva pa je tudi okolica Šibenika. V neposredni bližini sta kar dva nacionalna parka. Z morja ga obkroža nacionalni park Kornati, s kopnega pa nacionalni park reke Krke. Reka Krka je v svojem 75 km dolgem kanjonu ustvarila park, ki je vreden ogleda. Slovi po mogočnih slapovih ter čudovitem jezeru z otokom Visovac. Skradinski buk je zagotovo najosupljivejša atrakcija v parku. Gre za naravno nastali bazen s 17 globoko padajočimi slapovi in velja za enega najlepših slapov v Evropi. Ampak to je le zadnji izmed sedmih slapov na vsej reki Krki! Do Skradina lahko pridete tudi z jadrnico ali čolnom, od tu naprej pa vas do Skradinskega buka popelje posebna turistična ladjica. Skradinčani se radi pohvalijo, da so njihovi gostje tudi zelo bogati, kot so Bill Gates, Beyonce, Eva Longoria pa jordanski kralj Abdulah in še bi lahko naštevali. Menda ne samo zaradi naravnih lepot, ampak tudi zato, ker jih tukaj nihče ne vznemirja. Sicer pa morate v Skradinu obvezno pokusiti skradinski "rižot", ki so mu letos prvič posvetili celo festival. Ta telečja rižota se pripravlja po 150 let starem receptu, saj je že od nekdaj obvezen obrok v tem delu Dalmacije ob posebnih priložnostih, tudi na porokah. Od tod verjetno rek, da se skradinska rižota ne pripravlja za manj kot sto ljudi in dva dni. Tako dolgo se namreč kuha. Na porokah je bila obvezna tudi skradinska torta, orehov biskvit, ki mu je obvezno treba dodati rožni liker, prelit s čokolado. Tudi to še danes pripravljajo v skradinskh konobah.
Drniški pršut velja za enega najboljših
V Šibeniku je obvezno treba pokusiti tudi drniški pršut, nasoljen z grobo morsko soljo, stisnjen (sprešan), dimljen in sušen od najmanj 12 do največ 18 mesecev. Tradicija izdelave drniškega pršuta sega stoletja daleč v zgodovino. Prvi najdeni zapisi o sušeni in prekajeni svinjini, torej pridelavi pršuta v šibenskem okrožju in na območju Drniša, so bili namreč že v šibeniških statutih iz 14. stoletja. V okusu drniškega pršuta so med drugim uživali avstro-ogrski cesar Franc Jožef, britanska kraljica Elizabeta II., jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito in predsednik ZDA George Bush.
In kaj še lahko obiščete v okolici Šibenika? Z ladjico se lahko odpeljete na otok Zlarin, kjer so maja lani odprli Center koral. Zlarinčani in rdeče korale so že stoletja neločljivo povezani in to zgodbo v centru sedaj pripovedujejo tudi z uporabo sodobnih tehnologij, virtualne resničnosti in zanimivih animacij. Prvi zapisi o Zlarinčanih kot najbolj znanih jadranskih iskalcih koral segajo v 15. stoletje. Od takrat veje rdečih koral in njihova mistična lepota vztrajno prodirajo skozi vse pore življenja, zgodovine in tradicije otoka Zlarina.
Tukaj pa je še sosednji otok Prvić, kjer je otroštvo preživljal Faust Vrančić, veliki hrvaški znanstvenik, književnik in škof. Faust velja za hrvaškega Leonarda da Vincija, njegova največja in najbolj znana iznajdba je zagotovo homo volans – leteči človek, s čimer je bil nakazan predhodnik sodobnega padala. Menda je svoje padalo celo preizkusil s skokom z zvonika sv. Marka v Benetkah. O tem, njegovih drugih izumih in delu - izdal je tudi petjezični slovar - boste vse izvedeli v Spominskem centru Fausta Vrančića v Prvić Luki, kjer so razstavljeni vsi njegovi izumi.
