(TEST) Renault austral: Ko zapiha veter z juga

Austral pomeni južno, seveda pa novi francoz ni z juga, pač pa predvsem z vzhoda. Austral in njegov malce daljši brat (s sposojenim imenom Espace) sta zamenjava za koleosa in k​adjarja, ki sta zelo hitro ostala brez sape v primerjavi s konkurenco, oblikovno, tehnično, še bi lahko kaj našli. Sploh zato, ker je Renault v tem času napredoval v vseh segmentih in austral je prav to - novi križanec, v katerega so zložili vse aktualno znanje in tehniko.

Že dizajn, ki je še vedno pač tipično SUV-jevsko dvignjen in mišičast, ima vse aktualne oblikovne poteze nove generacije renaultov, vključno z masko z novim logotipom, ki sedi na kromirani letvici, in žarometi v obliki bumeranga. V podobni maniri so oblikovane tudi zadnje luči, s krakoma praktično globoko v vrata prtljažnika. Odvisno od opreme bo kromiran tudi lučem podoben element na zadnjem stebričku. Oblika kot celota je zanimiva, ni pa vznemirljiva, vsekakor pa dovolj sodobna, da se lahko običajen voznik pohvali pred sosedi.

Je pa notranjost tista, ki je zares zanimiva - v določeni meri spominja na električnega megana E-tech in daje občutek, da je večina stvari premišljeno tam, kjer je. Digitalni merilniki so speljani do dvanajstpalčnega pokončnega zaslona infozabavnega sistema R-Link. Ta je zdaj nadgrajen z nekaj Googlovimi funkcijami, kot sta vremenska napoved in sprotno barvanje cest in ulic z zastoji. In ohranili so klasične gumbe za klimatsko napravo, kar danes ni več tako samoumevno.

Seveda je francosko pojmovanje dizajna precej drugačno od recimo vzhodnjaškega in prelomov, letvic, zavihkov in še česa je v samem dizajnu zares polno. Skratka daleč od dolgčasa nekaterih drugih znamk. Visoko so dvignili sredinsko konzolo s škatlo med sedežema in klasičnim odlagalnim mestom spredaj. Najzanimivejši je pokrov z "ročico", ki se pomika naprej in nazaj. Ročica deluje kot nekoč velika ročna zavora, njena osnovna naloga pa je naslon za roko, kar je dobrodošlo pri upravljanju osrednjega zaslona - sploh, ker se ročica premakne v neposredno bližino. Pod ročico je tudi podlaga za brezžično polnjenje mobilnika.

V paketu opreme Techno niso mogli mimo črne lakirane plastike, ki na veliko pritegne vse vrste prahu in prstnih odtisov. Tudi na volanu, kjer so gumbi za upravljanje radia, menijev na merilnikih in tempomata. Morda se ostremu očesi tu lahko upravičeno zazdi, da so oblikovno ta del le ošvrknili, ker je precej elementaren in ne najbolj dodelan. Materiali, ki so vgrajeni v notranjost pa tudi sama izdelava dvigajo francosko znamko na višji nivo. Še ena zanimivost - prestavno ročico so zdaj prestavili za volan, kjer sta še ročici za brisalnike in osnovne funkcije radia. Če ste nerodnih prstov, boste morda sprva za speljevanje z D vklopili brisalce. Sprednja sedeža sta udobna, čeprav je ostal občutek, da sedalni del ponuja premalo podpore za stegna, to pa prinaša neprostovoljni mini fitnes. Soliden prostor je tudi na zadnjih sedežih, ni pa presežek, da se razumemo.

Prtljažnika je za 500 litrov, kar je nekako spodnja meja za družinski SUV, seveda pa bodo tisti bolj zahtevni počakali na večjega espacea.

Pogonski sklop je delo več proizvajalcev iz koncerna Renault-Nissan, svoje so primaknili tudi pri Mercedesu. Gre za 1,3-litrski turbo z blagim hibridnim dodatkom čez alternator oziroma zaganjalnik in dvanajstvoltno tehnologijo. Z močjo 116 kW (160 KM) daje nekaj navdiha in želje po dinamiki, v glavnem pa bo podpora bolj umirjeni družinski vožnji. Moč prenaša na sprednji kolesni par brezstopenjski menjalnik, ki ima "trik", da simulira prestavljanje, čeprav v resnici nima prestav. 160 hybrid je srednji motor v ponudbi, do pravega polnega hibrida je treba v denarnico seči po še štiri tisočake. V praksi motor porabi okoli sedem litrov in kak deci čez. Lega je čvrsta, podvozje mehko in udobno, volan bi lahko s ceste prenašal informacije malo manj "sintetično". Skratka, austral potovalnik, odlično, dinamik, malo manj.

V segmentu, kjer vladajo nemške znamke vseh vrst in še katera z Daljnega vzhoda, so Francozi prišli zraven. Ali bo to dovolj za kaj več kot tradicionalne kupce, pa bo pokazal čas. Občutek, da je avto velik korak za Renault, in po Armstrongovo majhen korak za segment, je vsaj malce prisoten. No, Renaultov adut je do neke mere cena, saj za malenkost čez 30 tisočakov pravzaprav kupec dobi čisto spodobno opremljen in potovalen avto nove generacije. Drugi nivo opreme Techno z močnejšim 160 hybridom in samodejnim menjalnikom stane 32.900 evrov, z dodatno opremo pa je končna cena pri testnem avtu znašala 35.180 evrov.