Zagotovo poznate občutek, ko med dopustom obiščete kakšno novo državo in začnete raziskovati njeno kulturo, zgodovino, kulinariko in spoznavati domačine. Eden največjih izzivov je pogosto jezik in, kakor koli se že trudimo, običajno obtičimo le pri besedah za hvala, prosim in pozdravih. Hrvaška za Slovence ni eksotična turistična destinacija, ostaja pa najbolj priljubljena, tudi zato, ker nam je kulturno in jezikovno blizu. Mnogi se ob Jadranu počutijo kot doma. Precej drugačna pa je izkušnja za turiste in tujce iz drugih držav, ki ne prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije, in jim hrvaški jezik ne zveni prav nič domače. Prav s tem so se te dni ukvarjali na priljubljenem hrvaškem turističnem portalu PunKufer.hr, kjer so prišleke vprašali, katere so tiste hrvaške besede, ob katerih si najbolj lomijo jezik. Nekatere pripovedi so bralce nasmejale do solz.
Tako jim je Corentin iz Francije povedal: "V Zagreb sem prišel delat iz Pariza in spoznal dekle, s katerim sva šla ven in se počasi začel učiti hrvaško. Poln samozavesti sem šel v pekarno in hotel naročiti 'kruh', a sem ugotovil, da mi beseda ne gre z jezika. Zvenelo je zgolj kot veliko pljuvanja in klokotanja, ker sem tako težko izgovoril to kratko besedo s samo enim samoglasnikom. Naslednji dan sem poskusil znova in po nekaj tednih vadbe mi je uspelo dobiti kruh, krof, celo pletenico."
Ivana iz Belgije je doživela podobno zagato. "Mojemu fantu se zdi nesmiselno, da njegovo ime postane 'žensko' v rodilniku ali tožilniku (Erwin, Erwina), v Belgiji smo praviloma zmedeni ob diakritični znamenjih. Željko je bil Đeljko. Sukošan - Sukočan in podobno. Težavo nam predstavljajo tudi besede s tremi črkami, brez samoglasnikov: vrt ali Krk. In ko prvič (drugič, tretjič ...) preberemo in rečemo Slavoj Žižek – neprecenljivo."
Aart iz Nizozemske je za Punkufer.hr povedal: "Obožujem besedo utorak (torek), zveni popolnoma mistično, kot ime plemena, ki živi na stotine kilometrov od civilizacije, obdano z džunglo in nasadi kasave in koruze. Kikiriki me najbolj nasmeji. Ko sem se naučil pravilno izgovoriti to besedo, se nisem mogel ustaviti, jokal sem od smeha. Tudi 'Dom', kar pri nas pomeni 'neumen', in 'bok' (pozdrav), kar je pri nas izraz za kozo, tudi 'mlinci' so mi zelo simpatični." V razpravo se je vključil tudi domačin, Josip iz Zagreba, ki opaža, da je ena od besed, ki jih tujci naravno obožujejo "vukojebina". "Težko jo je prevesti, a ko vam bo uspelo, se bodo dobro nasmejali. Za ekipo s severa Evrope je beseda 'potpis' (podpis) komična, saj v nizozemščini pomeni 'nočno posodo'. Življenje jim zapletajo tudi nedoločniške pripone z veliko ti-ji, - privoščiti, poslati."
Kazuko iz Japonske ima svoje težave. "Ko sem prvič prišla na Hrvaško, sploh nisem mogla izgovoriti 'Lisinski', problem pa nastane, ko rečeš 'Rishinski' in nihče ne ve, o čem govoriš. Potrebovala sem tudi nekaj časa, da sem rekla 'hvala'; namesto tega sem govorila 'kubara'." Étienne iz Luksemburga opaža, da je ena najtežjih besed v hrvaškem jeziku 'trg'. "Tedne sem potreboval, da so se mi ljudje nehali smejati, ko sem rekel, da grem na Trg bana Jelačića. Nič bolje ni bilo, ko sem kupil vozovnico do Hvara - ves čas sem govoril 'Švar' in prodajalka me sploh ni razumela, dokler nisem izvlekel mobilnika in ji na zemljevidu Hrvaške pokazal, kam želim iti," pravi. Američan David se je imel krilate težave. "'Šišmiš' (netopir), Pučišća in skoraj vsi hrvaški otoki so noro smešni za izgovoriti," se hihita.
