Turistično društvo Radlje: Na prireditvi Naš dan tudi o zgodovini Radelj

18.08.2021 07:00
Mirko Kogelnik, avtor številnih razstav, zbiratelj in preučevalec kulturne dediščine je predstavil zgodovino Radelj in možnosti za razvoj turizma v okolju.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mirko Kogelnik

Na prireditvi Naš dan, ki ga vsakoletno organizira Turistično društvo Radlje, je Mirko Kogelnik predstavil zgodovino Radelj in možnosti za razvoj turizma v okolju. Pripravil je tudi razstavo zgodovinskih eksponatov iz svoje zbirke. Na ogled je postavil lesene rokodelske izdelke, nekaj eksponatov orožja z območja Starega gradu in nekaj najdb iz samostana. Razstavil je tudi fotografije o zgodovini hmeljarstva.

Mirko Kogelnik
Mirko Kogelnik

Predaval je o tem, kako bi lahko z bogato zgodovinsko dediščino na podeželju, tudi v Radljah, razvili turizem. Ker se danes v svetu močno razvija verski turizem, pohodništvo in romanje, vidi potencial v eni najstarejših romarskih poti, tj. romarska pot k cerkvi Sv. Janeza Nepomuka na Št. Janžu nad Radljami. Cerkev so pričeli graditi leta 1729, zgrajena pa je bila leta 1935. V tistem obdobju je letno k cerkvi prihajalo okoli 20 tisoč ljudi. Prihajali so tudi iz območja Avstrije - takrat iz celotne monarhije -, širile so se namreč govorice o čudežnih ozdravitvah. To pot do današnje državne meje domačini že stoletja imenujejo Nemška pot. Gre za gozdno pot, ki vodi mimo zanimivih naravnih čudes, kot je stoletja star zapuščen studenec, razlaga Kogelnik in dodaja, da mu domačini še danes pripisujejo čudežno moč. Na studencu je napis v nemškem jeziku (Silberbruindl) Srebrni studenec. 

arhiv TD Radlje
Mirko Kogelnik

Kogelnik bi si želel, da bi v Radljah naredili muzej obrtništva, ki bi ga lahko opremili tudi z eksponati, predmeti in dokumenti, ki jih sam hrani in zbira že vrsto let. Gre za pomočniška pisma, mojstrske diplome in tudi starinsko orodje, ki so ga nekoč uporabljali pri teh poklicih, prav tako rokodelsko opremo iz starih delavnic za izdelavo lesenega posodja. Da bi takšni muzeji bili zanimivi za poklicne šole in vse rokodelce, ki se želijo ljubiteljsko ukvarjati z izdelavo turističnih spominkov, še dodaja. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta