Kljub korporativnem leporečju, ki smo ga danes poslušali od prvih mož Mercatorja in Fortenove, še - ali sploh še - ni čas za odpiranje šampanjcev. Zakaj? Glede na sago o Mercatorju, ki smo jo gledali zadnjih 15 let, je ta od danes, sicer v kapitalsko skoraj očiščeni naslednici bankrotiranega Agrokorja, vsekakor v boljšem položaju, kot je bil. A to gotovo ni zadnje poglavje te politično-ekonomske sage, ki se bo končala, ko bo dobil pravega strateškega partnerja.
Zakaj to Fortenova, kljub ekonomiji obsega maloprodaje na Balkanu, ni? Zato, ker je v večinski lasti kreditorjev, ki so v turbulentnih časih potapljanja Todorićevega trgovskega imperija na široko odpirali denarnice in si za to izpogajali tudi visoke obresti. Več kot milijardo evrov so priskrbeli ruski bankirji, ki imajo za zdaj v zameno večinski delež Fortenove. In kot so večkrat dejali, se z maloprodajo ne nameravajo ukvarjati. Tako da bo Mercator tekel vsaj še en prodajni krog ...
Res je, da so se Mercator, Konzum in Fortenova v teh letih dobro spoznali, še bolje se bodo skozi postopke integracije skupine. To ne čudi, saj je Tomislav Čizmić podpiral predloge Fabrisa Peruška, ob čemer sta se tudi dobro razumela, saj se je prvi naučil slovenščine, drugi je je nekaj znal, ker je študiral v Ljubljani. Kemija torej je, upajmo, da bo tudi ekonomija, ob čemer se dobri gospodarji sinergijam ne bodo mogli odreči. Te pa za vse niso zmeraj pozitivne. Tudi za to so danes podčrtali, da odpuščanj ne bo in celo napovedovali nove zaposlitve. Čas pa bo pokazal, ali bo dvema največjima trgovcema na skoraj 20-milijonskem trgu uspelo povečevati tržne deleže in celo pokukati izven mej regije. Potencial imata, znanje na obeh straneh meje tudi, glede na to, da generirata daleč najvišji denarni tok v skupini, ni nujno, da bi ju kmalu prodali.
Čeprav je bilo že veliko napisanega na to temo, pa ne moremo mimo politike, ki si je postregla z Mercatorjevih polic, kadar je hotela. Spomnite se, kako je nekdanji premier Tone Rop vpil na Zorana Jankovića, da ga je on nastavil. Pa vročega sestanka v kabinetu takratnega premierja Janeza Janše poleti 2005, ko sta Mercator razkosavala njegovim interesom ljuba tajkuna Igor Bavčar in Boško Šrot, kasneje oba obsojena gospodarskega kriminala. Lovke tega politično-menedžerskega komplota so takrat segale tudi v časnik, ki ga berete. Koliko lobistov je obogatelo med poskusi prodaj, ki jih ni bilo mogoče več ustaviti, ker so banke vse do zadnjega zahtevale svoj denar nazaj. In ko bi lahko te in delničarji iztržili več, se je pod krinko nacionalnega interesa spet vmešala politika. Danes se temu reče sistemska družba, kot pravijo na Počivalškovem ministrstvu, kjer so z nekaj manevri res zaščitili Mercator. Z nekaj potezami pa skušali izboljšati pogajalske pozicije za dobavitelje. A političnega vplivanja se Mercator še ne bo znebil, le da ga bo tokrat zamenjal za hrvaško ali celo malo rusko ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
