Novost so številna verižna vračanja iz Slovenije na Hrvaško in nato v BiH ali Srbijo, pravi Julija Kranjec iz zagrebškega centra za mirovne študije. O tem so poročali njihovi prostovoljci, ki so bili v Veliki Kladuši in Bihaću prejšnji teden. To potrjuje pričanja beguncev in migrantov, ki so jih zbrali konec junija tudi raziskovalci Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijskega centra. Na slovenski policiji so na to včeraj odgovorili, da so "izjave o tako imenovanih push-backih neumestne", izvajanje nalog policije pa "strokovno in zakonito". Pojasnjujejo, da notranjih nadzorov do sedaj niso opravljali, saj nepravilnosti niso zaznali. Dodajajo, da nad delom policije izvaja nadzor Urad za begunce pri OZN (UNHCR), ki je letos opravil dva obiska; 18. in 19. junija je obiskal policijske postaje Koper, Ilirska Bistrica in Brnik. Predtem je bil februarja v Črnomlju in Metliki. Prav ti dve postaji, kot so zapisali pri policiji, pa sta v zadnjih mesecih zabeležili največ ilegalnih prehodov meje. Policijska statistika kaže, da se je junija za več kot štirikrat povečalo število vrnjenih oseb na Hrvaško glede na maj. Ob tem na policiji pravijo, da vračanja potekajo na podlagi mednarodnega sporazuma in da na vprašanja o nasilnem in slabem ravnanju hrvaških policistov ne morejo podati mnenja.
Varuhi
Tudi na uradu slovenske varuhinje za človekove pravice Vlaste Nussdorfer pravijo, da spremljajo situacijo glede domnevno spornega ravnanja slovenske policije s prebežniki na slovensko-hrvaški meji. Pri tem sodelujejo z nevladnimi organizacijami, 19. junija pa so obiskali tudi policijski postaji v Črnomlju in Metliki. Njihove ugotovitve, pojasnjujejo, so šele začetne in trenutno čakajo na odzive odgovornih. Pretekli petek so o njih seznanili notranje ministrstvo Vesne Györkös Žnidar in pričakujejo, "da se bo MNZ opredelilo do izpostavljenih pomislekov, stališč in tudi ugotovitev Varuha". Predlagali so, da se očitki zaradi postopkov policistov natančno preučijo in da jih MNZ seznani s svojimi ugotovitvami in morebitnimi ukrepi. "Kadar se pojavijo poročila o okrutnem ravnanju, jih je treba učinkovito preiskati, storilcem pa soditi," še dodajajo v uradu varuhinje.
"Zakaj niste državljani Hrvaške in Slovenije na ulicah in ne sporočate oblastem, naj ne maltretirajo ljudi?"
Ne kruha, enakopravnost bi
Ker prihaja do verižnih policijskih vračanj vse do BiH, Nidžara Ahmetašević spomni na majska opozorila komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, da je v BiH ljudem tako rekoč onemogočeno, da bi vstopili v azilni sistem. "Sistem ne deluje, begunci sami pravijo, da je celo UNHCR v BiH najslabši od vseh, na katere so naleteli," pravi in opiše primer treh dečkov iz Afganistana, ki iščejo pot, da bi prišli do svojih družin v zahodni Evropi. "Nikamor ne morejo. To so otroci. Kaj bo potrebno? Da jih jutri pretepe policija na neki meji?" Opozori, da situacije ne more rešiti humanitarizem, ki ljudem prinaša kose kruha. "Gre za politični problem, ki potrebuje politično rešitev. Zato potrebujemo politični pritisk in angažiranost državljanov po celi Evropi. Ljudje potrebujejo odprto pot in možnosti, da začnejo novo življenje. Vprašanje, ki se zastavlja meni, je, kje ste. Zakaj niste državljani Hrvaške in Slovenije na ulicah in ne sporočate oblastem, naj ne maltretirajo ljudi? Ni mi jasno, kam je izginila človečnost v EU." V Veliki Kladuši in Bihaću je bila Nidžara Ahmetašević pred štirinajstimi dnevi. "Iz Hrvaške se vračajo tudi pretepeni ljudje. Vsi pa ponižani. Na tak način govori z njimi EU. Boli. Boli, ko vidiš, v kakšnem stanju so. Boli njihov strah, ki ga ne morejo skriti. In potem vprašajo: Zakaj?"
Odgovora nima. "Zakaj se ljudi ponižuje in pretepa? Zakaj se nad glavo mame z otrokom v rokah, ki poskuša prečkati mejo, da bi našla zatočišče, najprej izstreli nekaj strelov, nato pa se jo udarja po hrbtu? Kaj naj ji odgovorim, ko je pregnana nazaj v BiH in me vpraša, zakaj?"
Dvajsetdnevni dodatni nadzor na italijansko-slovenski meji
Italijanski policisti bodo 20 dni ob slovenski meji izvajali izredni nadzor nad vozili, da bi zmanjšali nezakonite prehode čez notranjo EU-mejo. Italijansko notranje ministrstvo se je za to odločilo, ker bi se utegnilo število pribežnikov, ki prihajajo prek Balkana, med poletjem povečati, je sporočila italijanska tiskovna agencija. Gre za ukrep ministra Mattea Salvinija, ki vodi vladno skrajno desno Ligo in je prepovedal, da bi v Italiji pristale humanitarne ladje, ki iz Sredozemlja rešijo utapljajoče se ljudi. V noči na torek zato ni bilo dovoljeno pristati tudi italijanskemu vlačilcu, ki je iz morja ob Libiji rešil 66 ljudi. Situacijo naj bi bili včeraj rešili tako, da so ljudi, ki so jih mornarji rešili, predali ladji italijanske obalne straže.
