Izgubljena priložnost. To je najkrajša ocena nastopov Slovenije na svetovnem prvenstvu v Egiptu. Brez kiksov Slovenije se je ob tem, ko upoštevamo nasprotnike, odpirala avtocesta vse do polfinala. Šele tam bi po vsej verjetnosti dobili za nas težko premagljivega nasprotnika iz samega vrha rokometne jakostne lestvice, kamor sodijo Francija, Danska in Španija. Tudi Hrvaška, ki pa si je na tem prvenstvu privoščila še večje napake kot naši rokometaši.
Za težaven položaj, iz katerega so se naši neuspešno poskušali izvleči z zmago proti domačinom Egipčanom, je bil dovolj en sam spodrsljaj. Poraz proti Rusiji. Na papirju, po igralskem kadru, tudi po strokovnosti vodenja so Slovenci boljša ekipa od Rusov. Dokaz za to je ne nazadnje razpad ruske ekipe v najbolj pomembnem trenutku - v nedeljo s Švedsko. Ta dvoboj so izgubili s kar 14 goli razlike in so se tako kot Slovenci poslovili od prvenstva.
Našo vlogo so prevzeli Švedi, ki so na prvenstvo prišli zelo oslabljeni. V četrtfinalu so se izognili svetovnim prvakom Dancem, odprta jim je pot v polfinale. Tam pa velikih možnosti za medaljo ne bodo imeli, slej ko prej se bo pokazala odsotnost izkušenih igralcev.
Slovenci so bili na turnirju v Egiptu v popolni postavi. Z vsemi najpomembnejšimi igralci po izboru selektorja in praktično z najmočnejšo postavo, kar jo premoremo. Nikogar ni bilo, ki bi iskal opravičila, zakaj bi zavrnil vpoklic. Na mestu organizatorja igre in desnega krila je bila celo prevelika gneča odličnih posameznikov in tako se je denimo Gašper Marguč sam predčasno izločil iz konkurence.
Na prvenstvu je v reprezentanci Slovenije sodelovalo kar pet izjemnih organizatorjev igre in to se ni izkazalo za posebno prednost. Res sta se Dean Bombač in Staš Skube selila na mesto levega zunanjega. A na tem mestu je najbolj suvereno deloval Borut Mačkovšek. Velikan v primerjavi z nizkimi organizatorji igre, ki so poskušali prevzeti njegovo mesto. Ideja bi se morda izkazala za pravilno, če bi Bombač, Skube in Ovniček imeli za sabo običajno klubsko sezono in bi bili v polni formi. Tako pa so jo lovili šele na samem prvenstvu in to je vselej tvegano. Ko je ekipa nevarna predvsem iz prodorov na šestmetrsko črto, si ne sme privoščiti napak pri podajah. Takšne napake se stopnjujejo v trenutkih, ko igralci niso povsem pripravljeni. Na tekmi z Egiptom, ki je bila sicer najboljša predstava slovenske ekipe na celem turnirju, sta bili za polom potrebni samo dvakrat po dve minuti. Šest izgubljenih žog potem ni več uspel skompenzirati niti vratar Klemen Ferlin, četudi je zbral fenomenalnih 20 obramb. Sumljivo zastrupitev naših rokometašev pred tekmo z Egiptom bi kazalo raziskati s forenziki, a se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Slovenci pa so danes že v domovini, namesto da bi bili med osmimi najboljšimi reprezentancami še pred to tekmo velikega tveganja.
Že 12. marca Slovence čaka nov izziv, za mnoge bolj pomemben od svetovnega prvenstva. Nemci bodo končno pripravili kvalifikacijski turnir za nastop na olimpijskih igrah. Tudi tam se bodo naši merili s Švedi in spet imamo realne možnosti za uspeh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
