Zlato ni vse, kar se sveti

V vsaki krizi, pa naj bo to pandemija ali vojna napoved, so zlato in druge plemenite kovine varno pribežališče naložbenikov. Tako je vrednost unče zlata (31,1 grama) od začetka februarja, ko se je začelo ugibati o dodatnem vojaškem posredovanju Rusije v Ukrajini, pa do včeraj s 1790 ameriških dolarjev splezala na približno 1900. Vrednost srebra pa je v istem obdobju z 22,5 ameriškega dolarja zrasla na 24. Za obe plemeniti kovini je to pomenilo okrog šest do sedem odstotkov višjo vrednost, a je ob tem treba vedeti, da z visoko inflacijo vrednost izgubljata tudi ameriški dolar in evro, opozarjajo borzni analitiki. Rekordno vrednost okrog 2000 ameriških dolarjev je unča zlata dosegla sredi leta 2020, ko se je razmahnila epidemija koronavirusa in zanj še ni bilo niti cepiva in se tudi ni vedelo, kako se bo epidemija razvijala v prihodnje.

Vrednosti zlata, srebra in drugih plemenitih kovin nihajo. Toda če bi posameznik kupil naložbeno zlato pred 20 leti, bi imel danes z njim natanko 520-odstotni donos, če ne upoštevamo stroškov transakcije in morebitne inflacije, s srebrom pa bi bil donos v 20-letnem obdobju nekoliko nižji, namreč 412 odstotkov. Toda v letu dni je vrednost zlata poskočila za "samo" pol odstotka, v petih letih pa recimo 44 odstotkov. Dolgoletni poznavalec borznega dogajanja in večji zasebni investitor, ki ne želi biti imenovan, meni, da tokratna rast cen plemenitih kovin, pa tudi nafte, plina in drugih surovin, ne bo dolgotrajna. Po njegovem Rusija rožlja z orožjem, saj želi doseči višje dolgoročne cene za svoj plinovod in plin, ki ga dobavljajo Evropi. Po njegovem ruski predsednik Vladimir Putin ni neumen, da bi šel brezglavo v vojno, in bo ob doseganju svojih strateških ciljev kaj hitro popustil. Bolj vprašljivo je, kaj bo Kitajska storila s Tajvanom, a so se Kitajci že v primeru Hongkonga izkazali za bolj pragmatične in so raje počakali, da je ta mestna država s sporazumom z Angleži prešla pod pristojnost Kitajske.

Vojaški konflikt v vzhodnem delu Ukrajine pa ima negativen vpliv tudi na dogajanje na Ljubljanski borzi, kjer je indeks SBITOP zadnje dni izgubil skoraj pet odstotkov. Med vsemi delnicami je pričakovano največ (več kot sedem odstotkov) izgubila delnica Krke, saj je ta farmacevtska družba močno prisotna tako v Rusiji kot v Ukrajini. S tem, ko ima Krka lastno podjetje v Rusiji, je celo v prednosti pred tujimi konkurenti, če bi prišlo do kakšnih sankcij v smislu izvoza zdravil v Rusijo, saj zdravila proizvaja v Rusiji. Trenutne visoke cene nafte načeloma prav tako blagodejno vplivajo na stanje ruskega gospodarstva in s tem prodajo zdravil v Rusiji. Tako menijo nekateri analitiki, da je upad vrednosti Krkine delnice v zadnjem mesecu dni s 120 evrov na včerajšnjih 103 morda celo nekoliko pretiran.