Vinko Kernc
Na ceno avtomobila, gledano skozi čas, ne vplivajo le razvoj, izdelava, distribucija in prodaja (kot panoge, ki so nujne, da pride avtomobil do kupca), pač pa tudi večje gospodarske in politične spremembe, denimo inflacija, cena nafte, vojne, sprememba političnega režima in podobno.
Spomin seže različno daleč nazaj. Ko gre za cene dobrin, je v našem primeru smiselno začeti z novo državo, a se vseeno velja ozreti tudi še kako leto ali dve nazaj. V 80. letih smo morali za najcenejši avtomobil, fiat 126p, odšteti 19 povprečnih plač, za juga 45 je bilo treba odšteti 30 plač, za R4 GTL 35 plač, za R5 campus pa 69 plač. Priljubljeni golf dizel – 96 plač. BMW 750 iL: 912 plač.
Primerjave* so sicer težke, morda celo nesmiselne, saj se je marsikaj spremenilo. Najprej plače: razpon in razdelitev (danes ima visoke plače več ljudi kot nekoč, kar pomeni, da je povprečje težko primerljivo); pa cene avtomobilov: pri teh je lahko danes od osnovne do najdražje različice tudi za 100 odstotkov in več razlike.
Naš najljubši avtomobil Renault Clio stane od 11.290 evrov, a takšnega nihče ne kupi. Povprečna cena bi lahko bila okoli 15 tisočakov, kar pomeni, da stane okoli 12 plač. Golf stane od 20 tisočakov, a je pošteno primerjati z dizlom, ki z nekaj več opreme stane okoli 25 tisočakov, torej kakih 21 plač. Poglejmo še BMW 740Li: 120 tisoč evrov ali 100 plač; 750Li (xDrive) stane 158 tisočakov ali 132 plač.
Razlika je seveda ogromna, a ne pove vsega. Po osamosvojitvi so se namreč avtomobili zaradi drugačnih razmer krepko pocenili, med drugim tudi zaradi v hipu povečanega števila znamk in modelov na trgu. Je pa seveda res tudi, da so se odtlej cene bolj ali manj samo še zviševale.
Če vprašate trgovce, je vsak novi avtomobil cenejši od predhodnika … A je treba zanj vseeno odšteti več, ker ima pač toliko več serijske opreme – ki je morda niti nočemo, še bolj verjetno pa tudi ne potrebujemo, a to je pač stvar marketinga. Renault clio 1.4i RT je leta 1994 stal 1,8 milijona tolarjev, kar bi bilo danes okoli 7500 evrov ali dobrih 6 plač.
Lahko pa vse skupaj pogledamo nekoliko drugače: dober televizijski sprejemnik je vedno stal okoli tisoč nemških mark in tudi danes, vesoljsko boljši kot v 80. letih prejšnjega stoletja, za 500 evrov domov odnesete odličen LCD z dvakrat večjo diagonalo kot takrat.
In televizor je prav tako tehnični izdelek kot avtomobil. Tehnika se ceni, le avtomobili se dražijo …
*Primejava ni korektno analitična, a vseeno odraža neko splošno sliko.
