Dr. Zvezdan Pirtošek: "Demenca se ne začne, ko si že petič pozabil ključe od avtomobila, potem pa jih najdejo v hladilniku"

"V medicini danes vemo, da se je proces razvoja bolezni začel že pred desetletji in da se nekaterim že v štiridesetem letu začnejo pojavljati možganske spremembe, ki vodijo v demenco," pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike v Ljubljani.
Prihaja počasi in hitro napreduje
Demenca naj bi doletela vsakega petega človeka po 65. letu in vsakega tretjega po 80. letu. "Pred sto leti take epidemije te bolezni nismo pričakovali in še včeraj se nismo zavedali, da bo bolnikov z demenco že čez 20 let še enkrat več. Svojci nemočno opazujejo popoln propad osebnosti, popolno izgubo spomina in v končnih stadijih nemoč pomagati si, dostikrat ob popolnoma zdravem telesu. Posebno boleče je dejstvo, da učinkovitih zdravil še vedno ni," pojasnjuje dr. Pirtošek.
{quoted-text-ozko}128502{/quoted-text-ozko}
Najpogostejša v starosti nad 65 let je Alzheimerjeva demenca
Danes je pri starosti 85 let že vsak drugi ali tretji starostnik dementen. "Alzheimerjevo bolezen doživljamo kot posebej tragično, ker se dotika tistega, kar je za človeka najdražje, dokler še ima svoj um. Gre za tisti občutek zavedanja sebe kot bitja kontinuitete in spominov, ki jih človek zbira od tretjega leta svojega življenja do trenutka pred sekundo ali dvema. Čeprav ta film o sebi morda ni resničen, to razume kot svoj jaz. Tragično je, ko se soslednje tega filma poruši ter se vmes pojavijo črne luknje in na koncu tema. Tragično je tudi to, da se oboleli te tragike niti ne zaveda, je pa to spoznanje boleče za njegove svojce," dodaja priznani slovenski nevrolog.
{embed_foto}544019{/embed_foto}
{embed_info_box}128509{/embed_info_box}
Če je v družini demenca, obstaja velika možnost, da bomo zboleli
"Čeprav demence – če nam je usojena – ne moremo preprečiti, pa z načinom življenja lahko dosežemo, da se bo pojavila kasneje," pojasnjuje dr. Pirtošek. Dodaja, da demence medicina ne more preprečiti, lahko jo zdravi. "Od vseh bolezni, ki jih medicina danes pozna, je največ napora vloženega prav v raziskovanje demence in iskanje zdravila, ki bi preprečilo propadanje možganov". Učinek zdravil je opaznejši na možganski sliki kot v praktičnem življenju bolnika. Kot še pojasnjuje dr. Pirtošek, lahko z zdravim načinom življenja demenco odložimo za sedem oziroma osem let. "Tudi naša dva ‘superstarostnika’ Leon Štukelj in Boris Pahor sta bila v starosti manj gibljiva, imela osabljen vid in sluh ter bila miselno (kognitivno) upočasnjena. To je nekaj, kar je neizogibno," je še povedal na predavanju Festivala celostnega zdravja.
{quoted-text-ozko}128500{/quoted-text-ozko}
ZDRAVO STARANJE Z VIDIKA ALTERNATIVNE MEDICINE
Kaj nam tradicionalna kitajska medicina (KTM) svetuje za upočasnitev staranja?
Elementi notranje higiene sežejo veliko višje od kopalnic, ki poskrbi za čistočo našega fizičnega telesa, pravi mag. Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo. "Človek mora vključiti v svoje življenje vse elemente higiene, da lahko reče, da biva kvalitetno". Ljudje imamo priložnost biti bolj zdravi kot kadarkoli prej, če razvijemo v sebi strategijo zdrave pameti in dolgoročno razmišljamo o zdravju. "Ni treba dati na sodišče teze, da smo del vesolja. To je naravno vedenje," je poudaril v Cankarjevem domu na 5. festivalu celostnega zdravja DAO YAH.
{quoted-text-ozko}128504{/quoted-text-ozko}
{embed_foto}544018{/embed_foto}
Kitajci so ugotovili zakonitosti življenja, ki je usklajeno z naravo
To zavedanje so strnili v temeljne ritme narave skozi letne čase in oblikovali elemente vedenja, ki so bolj značilni za letne čase. "Ljudje se bolj jezijo spomladi kot pozimi, pozimi je več depresije kot spomladi. Zakaj? Ker smo preveč preobremenjeni.
Veliko ljudi danes trpi zaradi preobremenjenosti," pojasnjuje Papuga. Dušijo nas okolja, ki niso prijazna do naše naravne ustvarjalnosti, zato je odgovorno prisluhniti potrebam svojega telesa, pri tem pa je dobro upoštevati cikle narave, poudarja. "Pomembno je, da v svojem ritmu življenja prepoznamo lastne zmogljivosti, koliko potrebujemo spanja, koliko zmoremo delati, katere stvari nas jezijo in preobremenjujejo". Narava nam pomaga uravnavati mentalno, čustveno in fizično preobremenjenost. "Spomladi preženite skrbi, poleti poskrbite, da so vaša čustva pristna. Jesen je čas, da nadzorujete čustva in se z njimi ne poosebljajte. Nujno je, da se ne poistovetimo z negativnimi trendi svojih zaznav in da brezpogojno sprejmemo sebe takšne, kot smo".
{quoted-text-ozko}128503{/quoted-text-ozko}
Ajurveda in staranje
Indijska tradicionalna medicina ajurveda razlaga, da telesno bivanje človeka vodijo tri sile, imenovane doše: vata, pita in kapha. Vsak človek se rodi z enkratnim prepletom doš – temu se reče prakriti, narava oziroma individualna konstitucija. V ajurvedi ima prakriti zelo pomembno vlogo pri določanju prehrane in življenjskih navad za ohranjanje zdravja in dobrega počutja in tudi nakazuje na bolezenska nagnjenja. Prav tako določa smer in naravo zdravljenja.
{embed_foto}544017{/embed_foto}
Obdobje staranja je obdobje vata: Na kaj vse vpliva?
Ne glede na našo osnovno telesno in duševno konstitucijo se v procesu staranja, torej po 60. letu, pri ženskah pa takoj po menopavzi, začne v telesu krepiti vata. To povzroči, da več celic propade, kot se jih zgradi, v nasprotju z obdobjem otroštva, ko se več celic izgrajuje, kot propada. Pojavljajo se telesne spremembe, ki praviloma izražajo kakovost naših predhodnih življenjskih obdobij. "Če so bila harmonična, je takšna tudi naša starost. Če smo prej živeli živahno in dinamično, bo tudi kasneje vata bolj nemirna in razpršena, kot bi si morda želeli," pojasnjuje Biljana Dušić, zdravnica splošne medicine in svetovalka ajurvedske medicine.
Poleg vplivov na ščitnico, srce in ožilje, prebavni sistem, pravzaprav na celo telo, povečana vata najbolj vpliva na naš živčni sistem. "Če smo prej živeli nemirno in nismo izšolali srčne inteligence, povezave s seboj, bo nemir v tem obdobju začel zmagovati. Rezultat tega je, da se v nas poveča občutek tesnobe, strahu, hitreje se prestrašimo, imamo nižji prag za stres, pojavita se izčrpanost živčnega sistema, občutljivost za svetlobo in zvoke, čutila hitro pešajo, slabita spomin in koncentracija - vse to pa povratno vpliva na našo duševnost", je Dušićeva poudarila na festivalu DAO YAH. "Kadarkoli v življenju je vata v neravnovesju, se zgodijo takšni vplivi – sile razgrajevanja in degeneracije se dvignejo. Le da je telo v obdobju staranja že nekoliko iztrošeno, zato je njegova sposobnost regeneracije zmanjšana."
{quoted-text-ozko}128505{/quoted-text-ozko}