Agencija Republike Slovenije za komunikacijska omrežja in storitve je uspešno zaključila drugo javno dražbo frekvenc v Sloveniji, na kateri je ponudila razpoložljive pasove 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz za obdobje 15 let. Prodani so bili vsi ponujeni pasovi. Skupni izkupiček dražbe je 164.236.603,00 evrov. Frekvence so dražili štirje slovenski mobilni operaterji – A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach in T-2. Predvidoma v začetku junija 2021 bo agencija operaterjem izdala odločbe o dodelitvi frekvenc, s čemer bo postopek podeljevanja radijskih frekvenc zaključen.
Po 41 krogih draženja v glavni dražbi, ki je trajala od 7. 4. 2021 do 14. 4. 2021, in 6 krogih draženja v dodelitveni fazi dražbe, ki je potekala danes, so dražitelji pridobili naslednje frekvence:
Radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1500 MHz SDL, 3600 MHz in 26 GHz bodo na voljo takoj po izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, medtem ko bodo radijske frekvence v pasu 2100 MHz na voljo za uporabo od 22. 9. 2021 dalje, frekvence v pasu 2300 MHz pa od 1. 1. 2022 dalje.
Vsi frekvenčni pasovi so namenjeni zagotavljanju mobilnih storitev končnim uporabnikom in so tehnološko nevtralni. Podeljeni so za 15 let. Če pa bo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, s katerim bodo v nacionalno zakonodajo prenesene določbe evropske direktive oziroma evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), določil 20-letno obdobje, bo agencija operaterjem A1 Slovenija, Telekom Slovenija, Telemach in T-2, veljavnost odločb podaljšala za dodatnih 5 let.
Kakšne obveznosti čakajo operaterje?
Skladno z zahtevami javnega razpisa morajo operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach in T-2 v vsakem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih sistemih na način, da bodo v roku enega leta od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu začeli uporabljati te frekvence in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah vsaj v enem večjem mestu (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Koper, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Kranj, Nova Gorica, Velenje, Novo mesto), v roku petih let od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu že uporabljali vse frekvence v celotnem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu in ponujali storitve končnim uporabnikom na vseh teh frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu.
Časovne obveznosti ne veljajo za frekvence v pasovih 700 MHz SDL, 1500 MHz in 26 GHz, za katere velja, da se začnejo uporabljati in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah v vsaj enem večjem mestu iz zgor tabele v roku petih let od razpoložljivosti.
Operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach, ki so pridobili frekvence v pasu 700 MHz, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih na način, da bodo do 31. 12. 2025 zagotovili pokrivanje 99 odstotkov avtocest in hitrih cest ter prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb, vsaj 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest I. in II. reda ter vsaj 60 odstotkov aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov. Zagotavljati bodo morali uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje, ker so pridobili vsaj 2 x 25 MHz spektra pod 1 GHz.
Zagotavljanje 5G
Dodatno bodo morali vsi štirje našteti operaterji s pridobitvijo radijskih frekvenc v prioritetnih pasovih 700 MHz FDD in/ali 3600 MHz, ter zaradi omogočanja primerljivih storitev tudi v pasu 2100 MHz, v roku 3 mesecev po izdaji odločbe začeti ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G-tehnologije na vsaj enem od pridobljenih frekvenčnih pasov vsaj na območju enega večjega mesta, do 31. decembra 2025 pa ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G-tehnologije in zagotavljati funkcionalnost in podporo izboljšanemu mobilnemu širokopasovnemu dostopu (eMBB), če ima najmanj 70 MHz zveznega spektra, ter zagotavljati podporo množičnim senzorskim (IoT) omrežjem na pridobljenih frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu. V primeru, da razpoložljivost zahtevanih funkcionalnosti ni podprta, mora operater predložiti dokaze. Agencija jih bo proučila in v kolikor so ti upravičeni, preložila rok za izpolnjevanje obveznosti.
"Za nami je še ena uspešna dražba, na kateri smo pridobili vse frekvence, ki smo jih želeli. Uspeh je rezultat naše dolgoročne strategije upravljanja in načrtovanja frekvenčnega spektra," je dejal Dejan Turk, predsednik uprave družb A1 Slovenija in A1 Srbija, ter dodal: "Slovenski operaterji smo v primerjavi s konkurenti iz tujine s frekvencami tudi sicer zelo dobro opremljeni. Zato ni bojazni, da bi Slovenija zaostajala v razvoju telekomunikacijskih storitev." Pojasnjuje, da bo z uvajanjem tehnologije 5G njene prednosti v prvi fazi spoznala predvsem industrija. Z uspešno dražbo so pri A1 povečali kapacitete za nadaljevanje strategije pokrivanja ruralnih območij s hitrim širokopasovnim internetom, je zaključil.
V Telekomu Slovenije so zadovoljni, da je dražba zaključena, saj jim pridobljeni frekvenčni spekter omogoča nadaljevanje načrtovanega razvoja. "V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali najnaprednejše storitve in rešitve z najboljšo uporabniško izkušnjo. Nadgradili bomo naše obstoječe nacionalno 5G-omrežje, ki smo ga kot prvi v Sloveniji vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo že prek 32 % prebivalstva. 5G je pomemben temelj sodobne digitalne družbe," so zapisali na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Da bi zagotovili učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra ter zagotavljali boljšo pokritost s čim manjšim poseganjem v okolje, je operaterjem dovoljena souporaba pasivne ali aktivne infrastrukture, sklepati smejo poslovne dogovore o dostopu do gostovanja ter skupno postaviti infrastrukturo za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temeljijo na uporabi radiofrekvenčnega spektra.
Zagotavljanje varnosti
Akos operaterjem nalaga, da bodo morali vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati ustrezne in sorazmerne organizacijske, tehnične in druge ukrepe, s katerimi bodo morali zagotovil ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij, storitev in informacij.
Administrativni stroški za izvedbo javne dražbe skupaj znašajo 678.735,17 evra in jih krijejo vsi dražitelji v enakih deležih. Glede na to, da je vsak dražitelj vplačal 250.000 evrov kot garancijo za resnost ponudbe, ki jo je agencija upoštevala pri plačilu administrativnih stroškov, bo agencija vsakemu uspešnemu dražitelju vrnila 80.316,21 evrov.
