Ali bi lahko zaradi abolicije covidnih prekrškarjev pričakovali upor med sodniki? Odgovarja pravosodno ministrstvo ...

Miha Raičevič Miha Raičevič
28.04.2023 18:27
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je ilustrativna. 
Andrej Petelinšek

Pravosodno ministrstvo je sredi aprila v vladni postopek poslalo predlog zakona, s katerim odpravlja že izrečene kazni in ustavlja prekrškovne postopke, ki so jih policija in drugi organi na podlagi odlokov prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše ter protiustavne zakonodaje sprožili v času epidemije covida-19. 

Zakon je pripravilo pravosodno ministrstvo, z njim pa želijo odpraviti kazni, ki so bile izrečene na podlagi spornih, kot rečeno, tudi protiustavnih predpisov. V času od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo uvedenih več kot 62 tisoč postopkov prekrškovnih organov. Največ jih je uvedla policija. Izrečene so bile 18.304 globe v skupni vrednosti 5,754 milijona evrov. Od tega je bilo plačanih za skoraj 1,766 milijona evrov glob. Del teh glob je bil poravnan s tako imenovano polovičko.

Organi so zaradi neplačila finančni upravi (Furs) v izterjavo posredovali 9.763 zadev, v skupni vrednosti skoraj 4 milijone evrov. Koliko teh kazni je bilo do zdaj izterjano, ni znano. Ker Furs, hkrati pa tudi pravosodno ministrstvo ne vodita posebej podatkov o izterjavi kazni, ki so bile izrečene na podlagi neplačanih glob za kršitev proticovidne zakonodaje. 

So se pa s temi globami ukvarjala tudi sodišča. Zaradi kršitev zakona o nalezljivih boleznih so leta 2020 sodišča odločala 247-krat. V le treh primerih je bila izrečena globa, v enem opomin, 243-krat pa je šlo za vzgojni ukrep, v sedmih primerih pa so bili odvzeti predmeti. V letu 21 so sodišča obravnavalo še precej več primerov, poleg tega pa tudi dva primera kršitev zakona o javnih zbiranjih, do konca maja 2022 pa so bili na sodiščih le še štirje primeri. Več v tabeli.

Na vprašanje, ali bi lahko zaradi izničenja izrečenih kazni prišlo do upora sodišč, so nam na pravosodnem ministrstvu odgovorili, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije neodvisni, pri tem pa vezani na ustavo in zakon. Ko bo predlagani zakon sprejet, ga bo potrebno spoštovati, so dodali.

Ministrstvo nima podatka, ali je kdo moral zaradi neplačila kazni tudi v zapor. "Ti podatki bodo znani šele po uveljavitvi predloga zakona, ko bodo pristojni prekrškovni organi in sodišča posredovali potrebne podatke finančni upravi," so nam odgovorili s pravosodnega ministrstva. Prav tako nimajo podatka, koliko oseb je zaprosilo za opravljanje dela v splošno korist. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta