Anuška Ferligoj je Zoisovo nagrado prejela za življenjsko delo na področju statistike, Julijana Kristl pa za življenjsko delo na področju farmacevtske nanotehnologije.
Anuška Ferligoj deluje kot raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Velja za pionirko na področju družboslovne statistike, njena glavna raziskovalna področja obsegajo statistiko, anketno metodologijo in analizo družbenih omrežij. S svojim znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in organizacijskim delovanjem je slovensko statistiko uveljavila v svetu.
Julijana Kristl s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je medtem vodilna slovenska znanstvenica in utemeljiteljica raziskav na področju farmacevtske nanotehnologije v Sloveniji.
Njene raziskave naprednih nanodostavnih sistemov so razkrile večjo učinkovitost učinkovin, specifične biološke in toksikološke odzive celic po stiku z nanodelci, liposomi ali nanovlakni ter preživetje in terapevtsko aktivnost probiotikov. Vse to podpira možnosti za zdravljenje bolezni na popolnoma nov način in z mehanizmi, ki jih ni mogoče doseči s konvencionalnimi zdravili, je zapisano v obrazložitvi nagrade.
"Pandemija, ki jo prestajamo, je pokazala, da smo vsi v istem čolnu"
Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejela Borka Jerman Blažič kot pionirka največje iznajdbe 20. stoletja - interneta. Kot vrhunska strokovnjakinja na področju telekomunikacij je ključno prispevala k znanstvenemu in uporabnemu razvoju interneta in internetnih storitev na zelo širokem področju dejavnosti v Sloveniji in tujini, so v obrazložitvi zapisali na Republiškem odboru za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.
Predsednik republike Pahor je v slavnostnem nagovoru poudaril aktualnost in pomen znanstvenih dosežkov: "Pandemija, ki jo prestajamo, je pokazala, da smo vsi v istem čolnu, da si moramo med seboj pomagati, da smo odvisni drug od drugega, vsi pa smo odvisni od znanosti. Svetovna in naša domača znanost sta se v tem času izjemno izkazali."
V nadaljevanju je Pahor izpostavil tudi vlogo raziskovanja temeljnih področij: "Kar je včasih trajalo desetletja, je znanost zdaj opravila v dobrem letu. To kaže na pomen raziskav, tudi osnovnih, temeljnih raziskav, ki v začetku morda nimajo konkretnega namena ali cilja, dajo pa novo poznavanje in znanje, ki ju lahko, ko je treba, hitro in s pridom uporabimo."
Na prireditvi so podelili tudi štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke ter eno priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v nagovoru poudarila, da je sodoben v razvoj usmerjen znanstvenoraziskovalni in inovacijski prostor odprt, utemeljen na enakih priložnostih spodbujanja in podpore vrhunskega znanja. "Usmerjen je k načelom sodelovanja, konkurenčnosti in mednarodne vpetosti. K vrednotam in etiki, ki so zgled tako napredne in na vrhunskem znanju utemeljene znanstvenoraziskovalne skupnosti, kot posledično tudi širše družbe, v in za katero ta skupnost deluje."
Nagrade za vrhunske dosežke so prejeli Stanislav Gobec, Goran Dražić, Istvan Kovacs in Tomaž Zwitter, Puhovo nagrado pa je letos prejela skupina, ki jo tvorijo razvojni oddelki podjetij Aerosol in Robomed ter Luka Drinovec in Griša Močnik.
Zoisova priznanja so podelili Viti Poštuvan, Marku Anderluhu, Mateju Kanduču, Veroniki Kralj-Iglič in Alešu Igliču, Nataši Vaupotič ter Vesni Zadnik. Priznanje in naslov ambasadorke znanosti je prejela Saša Bajt.
