Franja Žišt
Izjemnim dosežkom v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti država vsako leto zaploska z nagradami in priznanji. Odbor za podelitev Zoisovih in Puhovih nagrad jih je letos razdelil 14. Med 18 dobitniki sta bili le dve ženski, prav tako so podelili samo dve nagradi s področja družboslovja in humanistike. Kaj je razlog, za tako skromno zastopanost žensk med nagrajenci in prav tako bornejši izkupiček družboslovja in humanistike? Nagrade sicer podeljujejo še za področja tehnike, naravoslovja in ved o živem.
Odbor, ki odloča o nagradah, imenuje vlada, sestavlja pa ga 14 članov in predsednik, od tega je v sedanji sestavi šest žensk, štirje člani prihajajo s področja družboslovja in humanistike, preostali s področja tehnike, naravoslovja in ved o živem. Nagrajence izbirajo med poslanimi predlogi in v tem vidi srž težave pri izboru predsednik odbora dr. Janez Plavec. "V prijavah je bilo, kot vedno doslej, precej manj žensk kot moških, le 13 žensk, oziroma 15,3 odstotka. Ponovno pozivamo predlagatelje, naj predlagajo več žensk, odbor lahko samo izbira, drugega, kot da apeliramo na predlagatelje, ne moremo," pojasnjuje Plavec in dodaja, da so obravnavali 62 predlogov, v katerih je bilo predlaganih 85 ljudi.
Podobno je z dilemo družboslovje in naravoslovje. S področja humanistike in družboslovja so prejeli devet predlogov, 19 s področja tehnike, 26 s področja naravoslovja ter osem s področja ved o živem. Četudi se število prijav ne odraža linearno tudi v podeljenih nagradah, pa je vendarle težava, da je prijav z nekaterih področij manj. O prejemnikih nagrad najprej odloča strokovna komisija s posameznega področja, ki med kandidati izlušči tiste, ki so primerni za nagrado, potem se o njih izreče še celoten odbor. "Vsaka strokovna komisija v okviru odbora ima možnost najeti tudi zunanje eksperte, če bi presodili, da imajo sami premalo znanja," poudarja Plavec, da si prizadevajo, da o nagrajencih s posameznih področij odločajo tisti, ki to področje bolje poznajo. "Izbirati skušamo čim bolj uravnoteženo, naše delo vzamemo zares, za vse nas je to častna funkcija," zaključi Plavec, ki je prepričan, da so tudi letos izbrali izjemne ljudi s posameznih področij.
In kdo so letošnji nagrajenci? Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela pravnica dr. Alenka Šelih in matematik dr. Josip Globevnik, Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel elektrotehnik dr. Marko Jagodič. Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so romale v roke dr. Nives Ogrinc za vrhunske dosežke na področju rabe stabilnih izotopov v interdisciplinarnih raziskavah, dr. Enesa Pasalica za vrhunske dosežke na področju kriptografije in diskretne matematike ter dr. Denisa Arčona za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli dr. Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, dr. Matija Jezeršek in dr. Niko Herakovič. Zoisova priznanja so prejeli dr. Jurij Lah za izvirne dosežke na področju fizikalne biokemije, dr. Boris Rogelj za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije, dr. Boštjan Brešar za dosežke na področju teorije grafov, dr. Matevž Dular za prispevek k razumevanju pojava kavitacije, dr. Miha Ravnik za dosežke v fiziki mehkih snovi in dr. Matjaž Dolšek za dosežke v potresnem inženirstvu. Naziv ambasador znanosti je prejel profesor z univerze v Kansasu dr. Marc L. Greenberg za vrhunske dosežke v slovenističnem jezikoslovju in promocijo slovenščine, slovenistike in Slovenije v ZDA.
